Kdo bo čez nekaj let delal v pekarnah, salonih, delavnicah, kuhinjah, logistiki, zdravstvu ali laboratorijih? O prihodnosti dela se pogosto govori skozi digitalizacijo, zeleni prehod in umetno inteligenco, a vprašanje je v resnici precej bolj osnovno: ali mladi dovolj zgodaj dobijo priložnost, da poklic spoznajo v praksi.
Predstavitev inovativnega dijaškega izdelka: bureka prihodnosti
Na dogodku Mojstri prihodnosti se vprašanje prihodnjih poklicev ni odprlo v teoriji, ampak pri konkretnih izdelkih. Mladi so ob mentorjih, šolah in podjetjih pokazali, kaj znajo narediti, ko dobijo nalogo in prostor za delo.
V okviru projekta Mojstri prihodnosti so sodelovali tudi dijaki z BIC Ljubljana, Živilske in naravovarstvene šole.
Pri izzivu Pekarne Pečjak so se namreč lotili bureka, izdelka, ki ga mladi poznajo, a so ga morali povezati z novimi idejami in realnostjo proizvodnje. Dijaki BICa so tako razvili poseben burek z nadevom iz pečenih piščančjih prsi, skute, kajmaka in kisle smetane.
Dijakinja Viktorija Bradeško o Erasmus+ izkušnji na okrogli mizi
Po predstavitvah projektov se je vprašanje prihodnjih poklicev premaknilo iz šolskega okolja v prakso. Pogovor »Erasmus+ brez filtra: priložnost za dijake in podjetja« se je zato nadaljeval pri tem, kako mladi pridejo do takšnih izkušenj, kdo jim pri tem odpre vrata in kaj od tega dobijo tudi podjetja.
Na odru so se srečali pogledi šole, podjetja in dijakinje. Govorile so Eva Zule, učiteljica ekonomskih predmetov in koordinatorica projekta Erasmus+ na Ekonomski šoli Ljubljana, Tjaša Pugelj iz frizerskega salona Hairhitekt in Viktorija Bradeško, naša dijakinja BIC Ljubljana, Živilske in naravovarstvene šole, ki je v tretjem letniku pekovske šole za dva tedna odšla na prakso v Rotterdam.
Preberi prispevek na svet24.si
