Diplomanti BIC Ljubljana po zaključku študija postanejo inženirji živilstva in prehrane ali pa organizatorji poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zaposlijo se v živilsko-prehranskih in gostinskih podjetjih, v trgovskih centrih, v farmacevtski industriji, v gostinskih in turističnih podjetjih, v restavracijah, hotelih in turističnih agencijah. Naše diplomante smo povprašali o njihovih kariernih poteh.

Tokrat predstavljamo intervju z Majo Blokar, diplomantko v programu gostinstvo in turizem na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli. Maja že več kot tri leta živi na Islandiji in dela v štirizvezdičnem hotelu, ki je obdan z ledenikom in kanjoni, kjer se gostje lahko kopajo v geotermalnih vrelcih. Po opravljenih izpitih v drugem letniku je z veseljem izkoristila možnost opravljanja praktičnega izobraževanja preko programa Erasmus+, ki jo je pripeljalo v zelo mednarodno delovno okolje z malo stresa in mnogo počasnejšim tempom življenja, kot smo ga vajeni v Sloveniji. Zdi se, da Maja trenutno zares uživa življenje z veliko žlico in le s kančkom domotožja v srcu prizna, da je zaenkrat zelo odločena, da ostane.

PRI KATEREM PODJETJU/V KATERI ORGANIZACIJI STE TRENUTNO ZAPOSLENI?

V Hotelu Husafell na Islandiji.

NA KRATKO OPIŠITE VAŠE PODJETJE, KJER STE ZAPOSLENI IN DELOVNO MESTO, KI GA OPRAVLJATE.

Hotel Husafell je štirizvezdnični hotel na zahodu Islandije, 130 km od Reykjavika. Od najbližjega mesteca s trgovinami je oddaljen za 45 minut, obdaja ga narava in ledenik Langjokull. Ponuja restavracijo visoke kakovosti, jedi so sestavljene iz lokalnih sestavin. Prav tako se gostje lahko kopajo v geotermalnih vrelcih v bližnjem kanjonu ali hotelskih bazenih, se sprehajajo po številnih pohodniških poteh in v poletnih mesecih igrajo golf.

NA KRATKO OPIŠITE, KATERO DELOVNO MESTO OPRAVLJATE, KAKŠNE SO VAŠE NALOGE, OZIROMA KAJ POKRIVA VAŠE DELOVNO PODROČJE.

Delo v hotelu sem začela kot sobarica, po 8 mesecih sem se pred dvema letoma pridružila ekipi recepcije. Opravljamo lahko dnevno in nočno izmeno, delamo pa v 7-dnevnih izmenah. 7 dni torej delamo po 11 ali 12 ur na dan, potem pa smo 7 dni prosti. Delo na recepciji vključuje sprejemanje gostov, odgovarjanje na elektronsko pošto, urejanje plačil ter še veliko več. Nočna izmena se nekoliko razlikuje, saj vključuje delo v hotelski pralnici in čiščenje nekaterih hotelskih prostorov. Z januarjem 2025 sem pravzaprav iz kombinacije nočna/dnevna recepcija prešla na izključno dnevno.

KAJ VAM JE NA ISLANDIJI NAJBOLJ VŠEČ GLEDE VAŠE TRENUTNE SLUŽBE?  

Zelo mi je všeč, da mi delo na recepciji po dveh letih še vedno predstavlja izziv. Očitno je še vedno dovolj zanimivo in raznoliko. Na Islandiji je v turizmu precej lahko najti službo in veliko je zanimivih delovnih mest, ki jih v Sloveniji ni (npr. vodič na ledeniku).

KAJ SE VAM ZDI DRUGAČE V PRIMERJAVI S SLOVENIJO GLEDE RAZMER V SLUŽBI IN DELOVNEGA OKOLJA, V KATEREGA STE VPETI NA ISLANDIJI?

Tukaj si na delovnem mestu obkrožen s tujci, sploh če delaš izven Reykjavika, tako da imaš sodelavce iz raznih držav (samo v našem hotelu imam sodelavce iz različnih držav: Poljska, Slovaška, Češka, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Španija in Litva). V veliki meri se mi zdi to pozitivna stvar, je pa res, da to ravno ne pomaga pri učenju islandščine, saj je na delovnem mestu nisi primoran uporabljati, Islandci pa zelo dobro govorijo angleško, zato znanje njihovega jezika ni pogoj za zaposlitev.

V našem hotelu večina oddelkov dela po urniku 7-7 (7 dni delaš po 11 ali 12 ur, potem pa si 7 dni prost), kar ima svoje prednosti in slabosti. Običajno sta zadnja 2 delovna dneva že malo naporna, ampak si pa praktično 2 tedna v mesecu prost. Za tiste, ki radi potujejo, je to idealno. Prav tako se je tukaj veliko lažje dogovoriti za počitnice.

Slabost, ki jo pri nas v hotelu opažam, je dejstvo, da živiš in delaš z istimi ljudmi. Delovno in zasebno okolje nista ločeni, kot sta doma v Sloveniji.

KAJ SO NAJVEČJE PREDNOSTI VAŠE TRENUTNE ZAPOSLITVE?  

Definitivno bi izpostavila količino prostih dni, možnost počitnikovanja večkrat na leto, višjo plačo v primerjavi s Slovenijo in možnost varčevanja denarja, saj je tudi najemnina relativno nizka (v Reykjaviku bi z isto plačo še vedno lahko živela, ampak mislim, da ne bi imela veliko prihrankov zaradi visokih cen najemnin in vseh restavracij ter kavarn, ki so tam na voljo). Prav tako se mi zdi narava, ki nas tukaj obkroža, velika prednost. Pokrajina je še posebej pozimi prečudovita, tempo življenja je počasen, ni prometa, nimamo veliko opravkov, pozimi občudujemo severni sij in zvezde, življenje je zelo preprosto. Po določenem času življenja na tako odročnem in preprostem kraju spoznaš, da nekatere stvari res niso tako pomembne in se ti življenjski tempo doma zdi (in potrdi kot še bolj) stresen. V vsem tem času na Islandiji še nisem imela opravka s pošto, na banki sem bila dvakrat, v trgovino gremo približno trikrat na mesec, v Reykjavik pa povprečno dvakrat. Takrat je čas za obisk kakšne kavarne ali restavracije ter malo večji nakup hrane.

Sliši se idilično, kar v veliki meri tudi je, ampak bo vrnitev v t.i. običajno življenje po Islandiji zame kar težka. Nazaj v Slovenijo me trenutno ne vleče, bom pa videla, kako bo v prihodnje.

KAKŠEN JE BIL NASLOV IN KAKŠNA JE BILA TEMA VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA?

Naslov moje diplomske naloge je: Analiza gostoljubnosti v hotelu Husafell na Islandiji. V diplomskem delu sem želela ugotoviti stopnjo gostoljubnosti hotela in na podlagi rezultatov predlagati izboljšave.

ZAKAJ STE IZBRALI TO TEMO DIPLOMSKEGA DELA?

V resnici je bila odločitev za omenjeno temo zelo lahka zaradi dostopnosti podatkov, saj sem na delo v ta hotel odšla takoj po tem, ko sem opravila vse izpite 2. letnika na BIC Ljubljana. Prav tako sem omenjeni hotel že bolje poznala in se v procesu pisanja diplomskega dela tudi veliko novega naučila o svojem delovnem mestu.

KJE MENITE, DA STE UPORABILI ZNANJE, PRIDOBLJENO PRI PISANJU DIPLOME? MENITE, DA VAM JE TO POMAGALO PRI ISKANJU ZAPOSLITVE?

Znanje, ki sem ga pri pisanju diplome pridobila, uporabljam kar redno ob klepetih z gosti oziroma, ko mi postavijo takšna in drugačna vprašanja o hotelu ali okolici.

ALI VAS JE PRI REZULTATIH VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA KAJ PRESENTILO? ČE DA, KAJ?

Presenetilo me je, da so hotel zgradili v samo enem letu, glede na to, da me je življenje na Islandiji že naučilo, da se tukaj vse ureja, gradi ali popravlja bolj počasi.

KATERA POSEBNA ZNANJA STE PO VAŠEM MNENJU PRIDOBILI NA BIC LJUBLJANA IN KAKO SO VAM POMAGALA NA DELOVNEM MESTU, KI STE GA OPRAVLJALI?

Ker sem pred študijem na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana opravila splošno gimnazijo, nisem imela veliko gostinskega znanja. Čeprav sem se v drugem letniku usmerila bolj v turistično smer, so mi obvezni gostinski predmeti v prvem letniku na koncu prišli zelo prav, saj so v restavraciji občasno potrebovali dodatno pomoč.

KAJ VAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA?

V najlepšem spominu mi je ostala strokovna ekskurzija v Vrsar na Hrvaškem, oziroma Istro, na kateri smo med drugim obiskali farmo tartufov. Vrhunska ekskurzija, imeli smo se res lepo. Prav tako sem takoj izkoristila možnost opravljanja praktičnega izobraževanja preko programa Erasmus+, in sicer v obeh letnikih.

ZAKAJ BI BODOČIM ŠTUDENTOM SVETOVALI, DA SE VPIŠEJO NA VIŠJEŠOLSKI PROGRAM NA BIC LJUBLJANA?

Program in profesorji so super, vzdušje je zelo sproščeno in možnost opravljanja prakse preko programa Erasmus+ je velika prednost. Predmeti so precej preprosti, z izjemo kakšnega tu in tam, pa še takrat je izziv bolj v obsežnosti snovi.

OPIŠITE VAŠO NAJBOLJ NENAVADNO/PRESENETLJIVO IZKUŠNJO NA DELOVNEM MESTU IN DODAJTE ŠE, KAJ STE SE IZ NJE NAUČILI.

Pred kratkim sem v poznih večernih urah med delom na recepcijo prejela klic gostov, ki so se v bližnji nacionalni park odpravili po gorski cesti, ki poteka mimo ledenika, vendar v tem letnem času ni prevozna. Na hotel so se obrnili, ker so med deževnim neurjem obtičali v blatu. Sami jim žal nismo mogli pomagati, a smo jim na koncu uspeli posredovati kontakt reševalcev, ki so jih uspešno rešili. Najbolj presenetljivo je bilo dejstvo, da so tam obtičali Islandci, za katere bi sklepali, da so dobro seznanjeni s stanjem gorskih poti v tem času. Naučila sem se obvladovanja nepričakovanih situacij.

ČE SI SEBE ZAMISLITE NA DELOVNEM MESTU, KAKO BI SE OPISALI S TREMI PRIDEVNIKI?

Opisala bi se kot vsestranska, iznajdljiva ter zanesljiva.

KAKŠEN JE VAŠ ŽIVLJENJSKI MOTO?

Vse se zgodi z razlogom.

KAJ PREDSTAVLJA VAŠO NAJVEČJO MOTIVACIJO, KI VAM OMOGOČA, DA STE USPEŠNI PRI SVOJEM DELU?

Motivira me srečevanje z ljudmi iz najrazličnejših koncev sveta in zavedanje, da lahko prav te res malenkosti pri našem delu vplivajo na precej lepši končni vtis gostov o potovanju.