Super hrana in super živila?

V živilski zakonodaji izraza »super hrana« in »super živilo« ne obstajata

Med nami je verjetno zelo malo potrošnikov, ki še niso naleteli na živila s tako imenovano oznako »super hrana«. Skoraj na vsakem koraku že naletimo na oglase o različnih »super živilih«, kot so inkovske, goji, acai jagode, camu camu, lucuma, maca, ashwagandha, shatavari in podobni izdelki, pri katerih imamo nemalokdaj težave z izgovorjavo. Po neuradni definiciji, saj v živilski zakonodaji izraza »super hrana« in »super živilo« ne obstajata, naj bi z izrazoma označevali živila, ki se od ostalih živil razlikujejo po svoji bogati vsebnosti hranilnih snovi, kamor prištevamo različne vitamine, minerale, fitokemikalije, encime, esencialne aminokisline in esencialne maščobne kisline, antioksidante in druge snovi, ki naj bi ob uživanju pripomogle k boljšemu počutju ter zdravju. Pri tem je treba tudi poudariti, da sta izraza marketinška pogruntavščina, s katerima bi potrošnike privabili, da bi za ceno izboljšanja svojega zdravja »mastno« plačali za tuje in eksotične vrste živil. Seveda se je dobro ob tem vprašati, kaj manjka našim »super živilom«, kot so borovnice, maline, robide, bezgove jagode, kopriva, oreh, regrat in drugi, na katere lahko naletimo ob sprehodu v naravo ali na izletu v gore in nas ne stanejo ničesar, razen časa, ki ga porabimo za nabiranje. Ta živila so sveža, prav tako bogata s hranilnimi snovmi, vsekakor pa ne prepotujejo na tisoče kilometrov in zanje ni treba odšteti veliko denarja.

TERJAK JE močno koncentriran sok iz zrelih jagod črnega bezga

Med študijem Živilstva in prehrane na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana se pri različnih predmetih študenti spoznavajo z različnimi tujimi in domačimi, lokalnimi živili ter spoznavajo njihovo uporabo v kulinariki in hranilno ter energijsko sestavo. Z inovativnostjo iz teh izdelkov nastajajo tudi novi produkti, hkrati pa se ne pozablja tudi na našo tradicijo in zgodovino, kjer odkrivamo stare, že skoraj pozabljene jedi in živila, ki so jih uporabljali naše babice in dedki. Eden izmed takih produktov je tudi terjak (pogovorno »trjak«), ki ga poznajo predvsem v Selški in Poljanski dolini na Gorenjskem. Gre za močno koncentriran sok iz zrelih jagod črnega bezga, ki ima v ljudskem zdravilstvu velik pomen pri preprečevanju prehladov, pljučnice, astme in drugih pljučnih obolenj. Ustaljenega postopka priprave terjaka ni, njegova receptura se je namreč ustno prenašala iz roda v rod, na splošno pa se ga pripravi tako, da se najprej razpeclja bezgove jagode. Sledi kuhanje drozge, v katero se izločajo polifenoli in antociani iz jagodne kožice. Termična obdelava poteka toliko časa, da se sok zgosti na približno eno desetino oziroma eno petnajstino prvotnega volumna. V tako zgoščen sok se doda še sladkor in nato se še vroč terjak polni v embalažo. Terjak prvotno ni bil nikoli namenjen za prodajo, ampak so ga zaradi njegovih zdravilnih lastnosti vedno podarjali v dober namen.

#bicljubljana

    Ostanite v stiku,
    prijavite se na našo listo

    BIC Ljubljana © 2019. Vse pravice pridržane.

    Pravno obvestilo Piškotki