Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

Osnovno o poklicni maturi

Prijava k maturi
Kandidat se prijavi k maturi na obrazcu Prijava k poklicni maturi (obr. DZS 1,224). Prijavo za spomladanski izpitni rok odda najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje mature, prijavo za jesenski izpitni rok pa najkasneje naslednji dan po objavi rezultatov spomladanskega izpitnega roka na šoli oz. 45 dni pred rokom za opravljanje mature v jesenskem ali zimskem roku.
Kandidat predloži najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka spričevalo zaključnega (4. oz. 5.) letnika in druga dokazila za izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature ali pa se odjavi od mature (obrazec DZS 1,225). Kandidat, ki ne predloži dokazil za izpolnjevanje pogojev za opravljanje mature, nima pravice pristopiti k maturi.
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku.
Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu se opravlja pisno in ustno ali samo pisno, če tako določa predmetni izpitni katalog.

Izpit
Poklicna matura se opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku. Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
Kandidat praviloma opravlja na isti dan največ en del izpita (en pisni del oz. en ustni del) ali izdelek oz. storitev in zagovor.

Pisni izpit
Kandidati opravljajo pisni izpit iz posameznih predmetov istega dne ob istem času v vseh srednjih šolah v Sloveniji z začetkom ob 9.00 uri.
Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 90 in največ 120 minut.
Opravljanje pisnih izpitov iz posameznega predmeta vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta biti učitelja predmeta, pri katerem nadzorujeta opravljanje izpita.
Razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija na dan izpita najkasneje 60 minut pred pričetkom pisnih izpitov na kandidatom dostopnem mestu.
Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom 20 minut pred pričetkom pisnega izpita (ob 8.40). Kandidat lahko zamudi začetek pisnega izpita največ 30 minut, vendar nima pravice do podaljšanja izpita. Nadaljnjih delov izpita ne sme zamuditi. Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred pričetkom izpita položi na rob mize.
Kandidat ima lahko pri sebi le pribor in dovoljene pripomočke, ki jih predpisuje predmetni izpitni katalog. Poleg tega lahko v izpitni prostor prinese le nujne osebne predmete, ki jih mora odložiti na za to pripravljeno mesto.
Kandidat pri sebi ne sme imeti mobilnega telefona. Če nadzorni učitelj ugotovi, da ima kandidat s seboj v izpitnem prostoru mobilni telefon, se to šteje za kršitev izpitnega reda; kandidat mora prekiniti s pisanjem, trenutni del izpita (izpitna pola) pa se mu točkuje z nič (0) točkami. V primeru, da kandidat med pisanjem uporabi mobilni telefon, mora ravno tako prekiniti s pisanjem, z nič (0) točkami pa se mu točkuje celotni pisni del izpita.
Nadzorni učitelj odpre zapečatene vrečke pred kandidati. Kandidatom razdeli izpitno gradivo in jih opozori, da preverijo, če so prejeli vse gradivo, nakar skupaj preberejo navodila na gradivu in se po teh navodilih ravnajo. Kandidati nato izpitno gradivo opremijo s šiframi.
Kandidati ne odpirajo izpitnih pol, dokler nadzorni učitelj ne naznani začetka izpita.
Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, med seboj se ne smejo pogovarjati in motiti poteka izpita. Vsako odstopanje od navedenega je kršitev izpitnega reda.
Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti prostor le po en kandidat. Odsotnost, ki traja največ 5 minut, nadzorni učitelj vpiše v zapisnik. Daljšo odsotnost lahko dovoli nadzorni učitelj le v izjemnih primerih.
Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in praviloma zadnjih 15 minut pred iztekom časa, določenega za izpit, ne sme nihče od kandidatov zapustiti izpitnega prostora.
Nadzorni učitelj med izpitom ne daje nobenih pojasnil. Če kandidat v nalogi česa ne razume ali meni, da je v nalogi napaka, mora reševati izpitno polo naprej. V primeru, da je bila v nalogi napaka, se naloga pri ocenjevanju ne bo upoštevala.
Kandidat, ki je izpit pričel, mora gradivo tudi oddati. Svoj izdelek lahko odda tudi pred iztekom časa, določenega za izpit, in zapusti prostor. Nadzorni učitelj vpiše v zapisnik čas oddaje izpitnega gradiva. Po izteku časa, določenega za pisni izpit, nadzorni učitelj naroči kandidatom, naj prenehajo pisati, odložijo pripomočke in pisala ter pustijo izdelke na robu mize.
Kandidati lahko zapustijo izpitni prostor šele, ko jim to dovoli nadzorni učitelj. (Takrat, ko je nadzorni učitelj pobral izpitno gradivo ter preveril, če so oddali vse izpitno gradivo in ga izpolnili po navodilih, pomanjkljivosti pa zabeležil v zapisnik).
Za prvo izpitno polo je lahko največ 10 minut premora. V tem času kandidati ne smejo zapuščati izpitnega prostora.

Ustni izpit
Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi šolska maturitetna komisija in ga objavi na oglasni deski najkasneje tri dni pred začetkom opravljanja ustnih izpitov.
Kandidat vstopi v izpitni prostor na poziv. Odgovarja na vprašanja z izpitnega listka, ki si ga sam izbere. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se vrnejo v komplet izpitnih listkov.
Kandidat ima pravico, da se 15 minut pripravlja na odgovor. Izpraševalec lahko od kandidata zahteva dodatna pojasnila iz vsebine vprašanja na listku.
Ustni izpit traja največ 20 minut. Ko en kandidat odgovarja, se drugi pripravlja.
Šolska izpitna komisija kandidata ne sme seznaniti z oceno ustnega izpita.

Kršitve in ukrepi zoper kršitelje
Kršitve kandidatov pri izpitu so:
• vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo;
• posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov;
• oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje;
• prepisovanje ali dopustitev prepisovanja;
• uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov;
• motenje poteka izpita;
• ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje;
• predložitev dela drugega kandidata;
• posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti;
• zamenjava identitete kandidata.

Za kršitve se kandidatom lahko izrečejo naslednji ukrepi:
• opomin;
• prekinitev reševanja izpitne pole;
• prekinitev dela izpita;
• razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature.
V primeru prekinitve se izpitna pola ali del izpita oceni z nič točkami.
V primeru zamenjave identitete kandidata ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in razveljavi vse opravljene izpite poklicne mature.
Ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma mentor, ostale ukrepe pa šolska maturitetna komisija.
Če nadzorni učitelj oziroma mentor prekine izpit, naroči kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.

Varstvo pravic kandidatov
Pritožba na postopek izvedbe dela maturitetnega izpita
Če so bile pri opravljanju pisnega, ustnega ali praktičnega dela maturitetnega izpita poklicne mature kršene določbe tega zakona ali predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo za poklicno maturo naslednji dan po opravljanju pisnega, ustnega oziroma praktičnega dela poklicne mature.
Šolska maturitetna komisija za poklicno maturo odloči o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata. Odločitev šolske maturitetne komisije za poklicno maturo je dokončna.
Vpogled v izpitno dokumentacijo in ugovor na oceno
Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu šola omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore, ocenjevalni list, točkovnik in navodila za ocenjevanje) in način izračuna izpitne ocene.
Na podlagi vloge kandidata šola pripravi razpored vpogledov v skladu s koledarjem poklicne mature in o tem obvesti kandidata. Pri vpogledu je poleg kandidata lahko prisotna še ena oseba, ki praviloma ni učitelj na šoli, kjer je kandidat opravljal poklicno maturo.
Kandidat lahko najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo vloži obrazložen pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno na šolsko maturitetno komisijo za poklicno maturo.
Šolska maturitetna komisija za poklicno maturo odloči o ugovoru kandidata na oceno na podlagi mnenja komisije za ugovore, ki jo imenuje predsednik šolske maturitetne komisije za poklicno maturo v 15 dneh po prejemu vloge. Če je ugovor upravičen, se ocena popravi. Odločitev šolske maturitetne komisije za poklicno maturo je dokončna. Pri tem lahko prvotno oceno pri predmetu potrdi ali jo poviša v skladu z doseženim številom odstotnih točk.
Kandidat lahko vloži omenjeni ugovor šele po predhodnem vpogledu v izpitno dokumentacijo.
Kandidat lahko vloži ugovor le na pisni del izpita.

Uspeh na poklicni maturi
Splošni uspeh pri poklicni maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov.
Oceni iz maternega jezika (slovenščine) se pri določanju splošnega uspeha pri maturi dodajo točke tako, da se ocenam odlično, prav dobro in dobro prištejejo tri, dve oziroma ena točka na način, ki ga določi minister.
Kandidat je opravil poklicno maturo, če je pri vseh štirih maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno.
Pogojno pozitivna ocena (»nearly passed«)
Kandidat, ki je pri enem izmed dosegel najmanj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
Popravljanje negativnih ocen (popravni izpiti)
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.
Izboljševanje ocen
Kandidat, ki je opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz enega ali več maturitetnih predmetov. Za splošni uspeh pri maturi se upošteva boljša ocena.