Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

Na podlagi 3. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18) in 12. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18) ravnateljica BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole, Marjana Mastinšek-Šuštar določa

 

ŠOLSKA PRAVILA GIMNAZIJE IN VETERINARSKE ŠOLE

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen (vsebina pravil)

S šolskimi pravili se določi na podlagi:

A) Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18):

  • merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom;
  • upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje dijaka od pouka;
  • upravičene razloge za oprostitev prisotnosti dijaka pri pouku in način njegove vključitve v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve;
  • način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času prepovedi prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole;
  • pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem;
  • način sodelovanja s starši;
  • vzgojno delovanje šole;
  • druga pravila šolskega reda v skladu s predpisi;

in

B) Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18):

  • načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oz. katalogom znanja in načrtom ocenjevanja znanja;
  • potrebno število ocen pri posameznem predmetu oz. strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju;
  • postopek ocenjevanja znanja dijaka v vajeniški obliki izobraževanja;
  • pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov;
  • izpitni red;
  • ukrepe pri kršitvah ocenjevanja znanja;
  • pripravo in hrambo izpitnega gradiva;
  • druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.

II. MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ DIJAKOM

2. člen (pohvale, priznanja, nagrade)

Dijak ali skupina dijakov lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje prejme pohvalo, priznanje ali nagrado. Vsakoleten seznam dijakov, ki so prejeli pohvalo, priznanje ali nagrado, je sestavni del letnega poročila o delu šole in šolske kronike.

Ravnateljica najkasneje aprila imenuje tričlansko komisijo za pohvale, priznanja in nagrade (v nadaljevanju: komisija).

3. člen (področja)

Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko prejme dijak ali skupina dijakov, ki doseže pomembne rezultate na enem ali več področjih:

  • pri pouku;
  • na kulturnem ali športnem področju;
  • v interesnih dejavnostih v okviru šole ali enakovreden dosežek na drugih področjih;
  • pri raziskovalnem ali projektnem delu;
  • na tekmovanjih;
  • v oddelčni ali dijaški skupnosti;
  • za pomoč drugim in za druga humana dejanja.

4. člen (škurhova pohvala)

Škurhova pohvala se podeljuje dijakom za:

  • odličen uspeh;
  • pomoč sošolcem in druga humana dejanja;
  • aktivno udeležbo v različnih interesnih dejavnostih na šoli;
  • uspešno delo v oddelčni skupnosti;
  • aktivno sodelovanje v dijaški skupnosti;
  • doseženo bronasto priznanje na šolskih tekmovanjih;
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek pohvale.

5. člen (škurhovo priznanje)

Škurhovo priznanje se podeljuje dijakom za:

  • izstopajoče aktivno delo v interesnih dejavnostih na šoli;
  • izstopajoče aktivno delo v dijaški skupnosti;
  • za udeležbo pri aktivnostih, ki presegajo okvir šole (npr. doseženo srebrno priznanje na enem od regijskih tekmovanj ali enakovreden dosežek na drugem področju);
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek priznanja.

6. člen (zlato škurhovo priznanje)

Zlato škurhovo priznanje je najvišja oblika priznanja, ki se podeljuje dijakom za vidne dosežke na vsaj dveh področjih:

  • vidne dosežke, ki so pomembni za celotno šolo in prispevajo k ugledu šole oz. zavoda v širši skupnosti;
  • večletno prizadevno delo pri interesnih dejavnostih v šoli ali na drugem področju;
  • doseženo zlato priznanje na enem od tekmovanj iz znanja na državni ravni ali enakovreden dosežek na drugem področju;
  • dosežek na mednarodni ravni;
  • odličen uspeh vsa štiri leta;
  • promocijo šole;
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek zlatega škurhovega priznanja.

7. člen (škurhova nagrada)

Škurhova nagrada se lahko podeli dijakom ob škurhovem priznanju in ob škurhovem zlatem priznanju za nadpovprečne dosežke oz. rezultate ob končanem četrtem letniku.

Obliko in vrednost nagrade predlaga komisija.

8. člen (predlagatelj, odločanje in podelitev)

Pohvalo, priznanje ali nagrado dijaku ali skupini dijakov lahko predlaga:

  • razrednik,
  • ravnateljica,
  • oddelčna skupnost,
  • učitelj oz. mentor,
  • dijaki,
  • drugi zaposleni v zavodu.

Pisne predloge se posreduje do 15. maja komisiji, ki o predlogih odloča do konca pouka zaključnih letnikov. Z odločitvijo seznani učiteljski zbor z objavo na oglasni deski v zbornici vsaj dan pred akademijo (ob zaključku pouka zaključnih letnikov).

Škurhovo pohvalo in škurhovo priznanje podeli dijaku razrednik ob podelitvi spričeval. Zlato škurhovo priznanje in škurhovo nagrado podeli ravnateljica na šolski akademiji.

III. UPRAVIČENI RAZLOGI ZA ZAMUJANJE ALI PREDČASNO ODHAJANJE DIJAKA OD POUKA

9. člen (razlogi za upravičeno zamujanje in predčasno odhajanje)

Starši oz. polnoletni dijak lahko pisno zaprosijo, da se dijaku zaradi utemeljenih razlogov in ob predložitvi veljavnega voznega reda dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka v določenih dnevih glede na šolski urnik in vozni red javnega prevoza.

Dijaku se lahko dovoli do 15-minutno zamujanje oz. predčasno odhajanje od pouka, če se s tem skrajša čas potovanja do šole oz. njegovega prebivališča za 60 ali več minut.

Če se dijak slabo počuti, lahko predčasno zapusti pouk ali drugo organizirano dejavnost šole samo:

  • s predhodnim dovoljenjem učečega učitelja za zadnjo uro pouka po urniku;
  • za odhod od več ur pouka: s predhodnim dovoljenjem ali razrednika, ali svetovalnega delavca, ali pomočnika ravnateljice, ali ravnateljice, ali dežurnega učitelja.

IV. UPRAVIČENI RAZLOGI ZA OPROSTITEV PRISOTNOSTI DIJAKA PRI POUKU IN NAČIN NJEGOVE VKLJUČITVE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU OPROSTITVE

10. člen (razlogi in prilagoditev pouka)

Starši oz. polnoletni dijak lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta iz zdravstvenih razlogov. Vlogi je potrebo priložiti potrdilo z navodili zdravnika. Iz navodil mora biti jasno razvidno, katerih dejavnosti je dijak oproščen in za koliko časa.

Dijaku, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, ustrezen strokovni aktiv določi prilagoditev pouka in obvezno prisotnost pri pouku oz. nadomestno dejavnost.

Dijaku, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na podlagi navodil zdravnika določi zaposlitev v času oprostitve sodelovanja.

V. NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU PREPOVEDI PRISOTNOSTI PRI POUKU IN DRUGIH OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA ŠOLE

11. člen (začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Dijaku se lahko prepove prisotnost pri pouku, če učitelj presodi, da dijak zelo hudo krši šolska pravila. Razlogi so:

  • posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ter varnost premoženja;
  • neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
  • v drugih primerih, ko ogroža življenje in varnost drugih.

V tem primeru učitelj obvesti ravnateljico, ki začne postopek za začasno prepoved obiskovanja pouka in postopek za izrek vzgojnega ukrepa. Razrednik o prepovedi prisotnosti dijaka pri pouku obvesti starše, razen v primeru polnoletnega dijaka, ki ne da soglasja šoli, da lahko le-ta obvešča starše. Za nadzor dijaka do prihoda staršev poskrbi šola.

Dijaku, ki začasno ne sme obiskovati pouka, se določi individualni učno-vzgojni načrt.

12. člen (drugi razlogi)

Dijaku, ki onemogoča normalen potek pouka, lahko učitelj izreče začasno prepoved prisotnosti pri pouku. Dijaka učitelj napoti k pomočniku ravnateljice, v primeru njegove odsotnosti pa k svetovalnemu delavcu ali ravnateljici. Učitelj po koncu ure preveri, ali je dijak ravnal po njegovih navodilih.

Opraviti mora tiste aktivnosti, ki mu jih je dodelil ali učitelj, ali pomočnik ravnateljice, ali svetovalni delavec, ali ravnateljica.

Šteje se, da dijak onemogoča normalen potek pouka:

  • če s svojim vedenjem tako izrazito moti učitelja in skupino, da učitelj ne more več kakovostno voditi ure (neprimerno vedenje, klepetanje, telefoniranje, izrazito ignoriranje sodelovanja pri pouku itd.);
  • če dijak nima pri pouku predpisane opreme, ki je nujna za izvajanje pouka.

Učitelj lahko izreče prepoved iz teh razlogov le, če je bil dijak na to jasno opozorjen. Prepoved začasne prisotnosti pri učni uri lahko učitelj izreče največ trem dijakom hkrati. V nasprotnem primeru mora dobiti za prepoved dovoljenje ravnateljice.

Izrečeno prepoved mora učitelj zapisati v e-dnevnik dela oddelka (eAsistent) in o njej oddati pisno poročilo ravnateljici. Razrednik šteje uro kot neupravičeno odsotnost.

VI. PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM IN TELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEM

13. člen (pravila uporabe)

Dijaki morajo imeti osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem (mobilne telefone, MP3-predvajalnike in druge elektronske naprave) med poukom izključene in spravljene v torbah. Če dijak kljub temu med poukom napravo uporablja, mu jo učitelj praviloma vzame in deponira v pisarni ravnateljice. V tajništvu učitelj izpolni sklep o odvzemu in ga izroči dijaku, o odvzemu pa zapiše uradni zaznamek. Izjema so učne ure, kjer dijaki uporabljajo naprave za izobraževalno delo po navodilih učečega učitelja.

Odvzeto napravo prevzame eden od staršev dijaka po pouku oz. polnoletni dijak ob koncu konference, če šola nima soglasja, da lahko obvešča starše. Dijaku se lahko izreče alternativni ukrep, ob ponavljajočih kršitvah pa ukor.

Brez dovoljenja vodstva oz. učitelja v šoli ni dovoljeno slikanje ali snemanje z mobilnimi telefoni ali drugimi napravami. Neupoštevanje tega določila velja za hujšo kršitev šolskega reda. Tako ravnanje prepovedujeta tudi 137. in 138. člen Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, 27/17). V tem primeru lahko ravnateljica v skladu z zakonodajo (ZGim in ZPSI) dijaka izključi iz šole.

VII. NAČIN SODELOVANJA S STARŠI

14. člen (govorilne ure)

Razredniki in učitelji sodelujejo s starši na tedenskih govorilnih urah, ko so učitelji dosegljivi tudi preko telefona. Razpored govorilnih ur je objavljen na začetku šolskega leta na oglasni deski pred zbornico in spletni strani šole. Med letom so možne spremembe zaradi spremenjenega urnika.

Šola organizira v šolskem letu tri skupne govorilne ure (novembra, januarja in aprila) v popoldanskem času, tj. 16.30–19.00, ko so prisotni vsi učitelji.

15. člen (roditeljski sestanki)

Šola organizira najmanj dvakrat v letu (septembra in januarja) roditeljski sestanek. Na željo razrednika, staršev, učiteljskega zbora ali vodstva šole je sestankov lahko več.

Roditeljski sestanek skliče razrednik. Na sestankih se obravnava: učni uspeh oddelka, vzgojna problematika in druge teme, pomembne za delo dijakov oddelka.

16. člen (svet staršev)

Šola sodeluje s starši tudi preko sveta staršev. Na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu starši izvolijo predstavnika in namestnika v svet staršev.

Svet se sestane najmanj dvakrat v šolskem letu. Na željo staršev, vodstva šole ali iz drugih razlogov je lahko sestankov tudi več.

VIII. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE

17. člen (druge pravice)

Dijaki imajo pravico, da izberejo med posameznimi športnimi panogami, ki jim štejejo za tretjo uro športne vzgoje, razen v primerih, kot jih določa 21. člen teh pravil. Šola jim omogoči ustrezno ponudbo.

V vsakem od treh sklopov obveznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti dijaki lahko izberejo del dejavnosti v ponudbi šole v okviru proste izbire.

18. člen (dolžnosti)

Dijak je dolžan opraviti vse obveznosti pri šolskih predmetih, kot jih določi strokovni aktiv (velja tudi za terensko delo, ekskurzije, OIV/IND ipd.) V nasprotnem primeru dijak opravlja dopolnilni izpit oz. opravi nadomestno dejavnost.

Učitelji seznanijo dijake z vsemi obveznostmi, ki jih morajo opraviti v posameznem šolskem letu, v uvodni uri v šolsko leto.

19. člen (kršitve)

Za kršitve, določene s temi šolskimi pravili, se dijakom izreče alternativni ukrep, opomin ali ukor.

Kršitve so:

  • neprimeren odnos do pouka;
  • večkratna (3 ali več) pomanjkljiva oprema za šolsko delo;
  • motenje šolskih aktivnosti kljub opozorilom učitelja;
  • neizvajanje ali odklanjanje učiteljevih navodil o zadolžitvah v zvezi s poukom;
  • neprimeren odnos do dijakov, udeležencev izobraževanja odraslih ali delavcev šole in do njihove lastnine (objestno in nespodobno vedenje do sošolcev, učiteljev in delavcev šole ter nespoštovanje njihove lastnine);
  • neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja (kršenje hišnega reda; neprimerno vedenje, ki škodi ugledu šole);
  • do 10 ur neopravičene odsotnosti od pouka razrednik izreče pisni opomin, do 20 ur pa ukor.

20. člen (alternativni ukrepi)

O vrsti alternativnega ukrepa odloči razrednik v sodelovanju s svetovalno službo oz. z vodstvom šole.

Dijaki lahko po predhodnem dogovoru s šolsko svetovalno službo opravljajo alternativni vzgojni ukrep v obliki prostovoljnega dela v šoli oz. v okviru prostovoljskih organizacij.

21. člen (prepovedi)

Dijak se ne sme v tekočem šolskem letu udeležiti večdnevnih nadstandardnih dejavnosti, če je prekršil šolska pravila in je storil prekršek, za katerega je prejel vzgojni ukrep.

Za nadstandardne dejavnosti štejejo večdnevni izbirni športi, izbirne ekskurzije, mobilnost dijakov preko Erasmusa+ ipd.

To določilo velja tudi za dijake, ki so bili ob prvi konferenci nezadostno ocenjeni ali imajo večje število nezadostnih ocen, in za dijake, ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do šole.

V primeru tretje ure izbirnega športa velja, da mora dijak izbrati drugo, nadomestno dejavnost v okviru tretje ure športne vzgoje v dogovoru z učiteljem športne vzgoje. O tem odločajo: aktiv športne vzgoje, svetovalni delavec in vodstvo šole.

V šoli je prepovedano vsakršno nasilno vedenje oz. vse, kar je sicer prepovedano z veljavno zakonodajo RS.

IX. DRUGA PRAVILA ŠOLSKEGA REDA V SKLADU S PREDPISI

22. člen (opravičevanje odsotnosti od pouka polnoletnih dijakov)

Polnoletni dijak, ki ne bo podal soglasja šoli, da ta lahko obvešča starše o dijakovih izostankih, mora prinesti zdravniško opravičilo.

23. člen (vsebina hišnega reda)

S hišnim redom se določa red v šolskih prostorih, na šolskih površinah in drugod, kjer se izvaja vzgojno-izobraževalni proces.

Za prihod v šolo dijaki ne uporabljajo poti preko dvorišča veterinarskih klinik Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani.

V šoli in njeni okolici ne kadimo, kot tudi ne na dvorišču Veterinarskih klinik. Na ta območja je tudi prepovedano prinašanje in uživanje alkoholnih pijač ali drugih drog. Vinjenim oz. drogiranim dijakom in obiskovalcem ni dovoljen vstop v šolo.

Zunaj skrbimo za lepe in čiste zelenice ter druge površine. Asfaltne površine pred glavnim vhodom so namenjene izrednemu dovozu in intervencijskim vozilom. Požarne stopnice uporabljamo samo v nujnih primerih.

Kolesa in motorje puščamo v kolesarnici.

24. člen (garderobe)

Dijaki vstopajo v šolo skozi garderobo, kjer se preobujejo in odložijo oblačila v garderobnih omaricah. Čevljev ne nosijo v učilnice. Preobujejo se v copate, razen v primerih, ko se predhodno dogovorijo s pedagoškim delavcem ali z vodstvom šole. Obuti v čevlje so lahko dijaki, ki so dežurni pri vhodu v šolo.

Dijak dobi v uporabo garderobne omarice in ob začetku šolskega leta ključ. Če ga izgubi, mora povrniti stroške izdelave duplikata oz. plačati strošek zamenjave ključavnice.

Dijak izprazni omarico ob koncu pouka in vrne ključ šoli. Pozabljena oblačila in drugi predmeti se shranijo v šoli. Šola jih lahko ob koncu šolskega leta odda v dobrodelne namene ali zavrže.

Dijaki so odgovorni za zaklepanje svojih garderobnih omaric. V njih shranjujejo stvari, ki jih ne potrebujejo pri pouku. V njih ne puščajo osebnih dragocenosti in denarja. Šola ne odgovarja za morebitne kraje iz garderobne omarice. Ob vlomu šola obvesti policijo.

Vodstvo šole si pridržuje pravico do odprtja garderobnih omaric v posebnih primerih (npr. zaradi varnosti, zdravja dijakov ipd.).

25. člen (organizacija pouka)

Glavni vhod odklenemo ob 7.00. Med 17.00 in 7.00 uro ter ob vikendih in praznikih je vhod praviloma zaklenjen.

Pouk se praviloma začne ob 8.00 uri, lahko pa tudi 7.15. Dijaki so dolžni prihajati v šolo najmanj pet minut pred začetkom pouka. Začetek pouka dijaki počakajo pred učilnico ali v avli.

Glavna odmora sta dva:

  • prvi traja 10.25–10.55 (oddelki, ki imajo pouk 4. uro v prvem nadstropju);
  • drugi traja 11.15–11.45 (vsi preostali oddelki).

Med odmori dijaki ne smejo zapuščati funkcionalnega šolskega zemljišča, razen v izjemnih primerih, ko jim to dovoli razrednik ali drugi zaposleni. V tem času se lahko zadržujejo zunaj šolske stavbe: v atriju in na drugih tlakovanih površinah znotraj šolskega zemljišča.

V šoli so dijaki in zaposleni dolžni ločevati odpadke.

26. člen (red v času pouka)

Dijak je dolžan aktivno sodelovati pri pouku in drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela. Upoštevati mora učiteljeva navodila in navodila za delo pri pouku in po njem. Pri pouku v posameznih učilnicah, knjižnici, telovadnici, laboratorijih in računalnici dijaki upoštevajo posebna navodila zaposlenih.

Ob prihodu v učilnico dijaki učitelja pozdravijo in se usedejo. V šolo prinašajo vse zahtevane pripomočke (učbenike, delovne zvezke, učna gradiva, haljo, športno opremo itd.).

O vedenju in oblačenju v šoli veljajo pravila običajnega bontona. Knjiga o bontonu je na voljo v šolski knjižnici.

27. člen (preventivna dejavnost šole)

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:

  • varstvu okolja,
  • zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
  • varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji,
  • različnih vrstah nasilja,
  • tveganem spolnem vedenju.

Šola spodbuja dijake k primernemu vedenju in sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski, in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

28. člen (red v jedilnici)

Dijaki upoštevajo v jedilnici za prijetnejše počutje vseh naslednja pravila:

  • počakajo, da pridejo na vrsto, ne vrivajo in ne prerivajo se;
  • za mizo se obnašajo kulturno in omogočijo drugim, da dostojno pojedo, saj ima vsak rad mir pri obedovanju;
  • ko pojejo, odnesejo pladenj na ustrezno mesto in za seboj pustijo čisto mizo;
  • hrane in pijače ne odnašajo iz jedilnice, plastenke in druge odpadke ustrezno ločijo.

29. člen (naloge reditelja)

Za vsak teden razrednik določi dva reditelja, ki na začetku vsake ure javita učitelju manjkajoče dijake. Opozorita tudi na posebnosti, kot so poškodbe inventarja v učilnicah.

Če deset minut po zvonjenju ni učitelja, sta to dolžna sporočiti v zbornico ali vodstvu šole.

Reditelja sta dolžna brisati tablo. Učitelju pomagata pri prenašanju učil, pri ravnanju z avdiovizualnimi napravami in v drugih podobnih primerih. Po koncu ure pospravita učilnico in zbrišeta tablo.

30. člen (naloge dežurnih dijakov)

Dežurstvo traja 8.00–14.10. Dežurata po dva dijaka pri vhodu v šolo po razporedu, objavljenem na začetku šolskega leta.

Dežurna dijaka po prihodu v šolo prevzameta ustrezen obrazec in morebitna navodila pri dežurnem učitelju. V obrazec sta dolžna zapisati vse posebnosti. Sprejemata obiskovalce in jih pozoveta, da zapišejo svoje podatke, ter jih ustrezno usmerita. Raznašata okrožnice.

Ugotavljata, zapisujeta in sporočata dežurnemu učitelju morebitno škodo. Neupoštevanje hišnega reda, prestopke in obiske oseb, ki se nočejo predstaviti, sta dolžna takoj sporočiti komu od zaposlenih na šoli. Skrbita za red in čistočo dežurnega mesta ter opozarjata dijake, da se ne zadržujejo v garderobi.

Po koncu dežurstva oddata izpolnjen obrazec dežurnemu učitelju oz. v tajništvo. Dežurnega mesta ne zapuščata samovoljno, ob morebitnem predčasnem odhodu iz šole uredita zamenjavo s pomočjo dežurnega učitelja. Na dežurnem mestu je v času dežuranja ves čas prisoten vsaj en dežurni dijak.

Dežurni dijak je dolžan prisostvovati pri urah napovedanega ocenjevanja.

31. člen (varnost premoženja)

Dijak poravna stroške namerno ali iz malomarnosti povzročene škode. Če dijaki oddelka nastalo škodo oz. povzročitelja prikrivajo, poravnajo škodo vsi dijaki v oddelku.

Dijaki med poukom športne vzgoje denarnice in druge vrednejše predmete shranijo v kabinetu učiteljev športne vzgoje.

32. člen (obveščanje)

Dijake in zaposlene obveščamo z obvestili na oglasnih deskah (v šolski avli, v zbornici, pred zbornico, pri vhodu), z okrožnicami in preko spletne strani šole.

Plakati, ki jih želi kdo namestiti v šoli, morajo biti označeni s pečatom šole. Neoznačene bomo odstranili.

X. ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA

33. člen (načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oz. katalogom znanja in načrtom ocenjevanja znanja)

Šolsko leto ima dve ocenjevalni obdobji v skladu s šolskim koledarjem.

Učitelji določijo roke za pisno ocenjevanje za 1. ocenjevalno obdobje najpozneje do 18. 9., za 2. ocenjevalno obdobje pa najpozneje do 31. 1. Učitelji z njimi seznanijo dijake in jih vpišejo v e-dnevnik.

Zaradi modularnega izvajanja pouka pri treh predmetih (ZGO, IPK, VT-OFA) v 2. letnikih veterinarskega tehnika je ocenjevanje pri teh predmetih razporejeno na tri enakomerno porazdeljene dele šolskega leta. Šola jih določi z letnim delovnim načrtom za posamezno šolsko leto. Roki za pisno ocenjevanje iz prejšnjega odstavka se ustrezno prilagodijo.

34. člen (potrebno število ocen pri posameznem predmetu oz. strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju)

Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oz. s katalogom znanj določeno drugače.

Pisno ocenjevanje znanja učitelji določijo najmanj tolikokrat, kot je določeno za posamezne predmete oz. strokovne module z učnim načrtom (za gimnazijo) oz. katalogom znanj (za srednje strokovno izobraževanje).

S številom ocen in načini ocenjevanja znanja učitelj seznani dijake na uvodni uri.

Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno. Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.

35. člen (pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov)

Če je negativno ocenjenih več kot 45 % ocenjenih pisnih izdelkov, se pisanje enkrat ponovi za vse dijake, ki so pisali negativno, in za tiste, ki to želijo. Za vse te dijake velja, da se vpišeta obe oceni.

Dijak lahko v primeru ponavljanja pisanja ali ko piše na lastno željo, piše več kot tri pisne izdelke na teden in več kot enega na dan ter v času 14 dni pred ocenjevalno konferenco. Če dijak piše na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek, učitelj pa o tem obvesti ravnateljico in razrednika.

Dijaki, ki bi pri pisanju uporabili nedovoljena sredstva ali oddali prazen test, ne bodo všteti pri izračunu uspešnosti oddelka pri pisnem ocenjevanju znanja (več kot 45 %).

36. člen (izpitni red)

Dopolnilne izpite mora dijak opraviti pred popravnimi izpiti.

Dijak se prijavi k izpitu najpozneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se najpozneje dva dni pred izpitnim rokom.

Če se dijak iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnateljica najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.

Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

37. člen (ukrepi pri kršitvah ocenjevanja znanja)

Če dijak pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja uporabi nedovoljene pripomočke, ali učitelj ugotovi, da je prepisoval oz. kršil pravila ocenjevanja, lahko učitelj dijaka oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen vzgojni ukrep.

Učitelj evidentira kršitev v ustrezni šolski dokumentaciji, tj. v e-dnevniku (eAsistent).

38. člen (priprava in hramba izpitnega gradiva)

Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če na šoli ni strokovnega aktiva, pripravi gradivo izpraševalec oz. ocenjevalec.

Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oz. ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnateljici najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se hrani v pisarni pomočnika ravnateljice v zaklenjeni omari.

39.a člen (roki za seznanitev z oceno in vračanje izdelkov)

V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

Roki za seznanitev z oceno so:

  • pri slovenščini učitelji vrnejo dijakom ocenjene šolske eseje oz. interpretacije najkasneje v 14 delovnih dneh;
  • ocenjene protokole iz laboratorijskih vaj (gimnazijci) učitelji vrnejo dijakom najkasneje v 21 delovnih dneh;
  • učitelji preostalih predmetov vrnejo dijakom ocenjene pisne izdelke najpozneje v sedmih delovnih dneh.

Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem spraševanju.

Ravnateljica lahko za posamezno ocenjevanje določi drugačen rok.

39.b člen (odpravljanje napak pri ocenjevanju)

Učitelj lahko sam ali na predlog dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v e-dnevnik (eAsistenta) in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oz. ugotovitev nanaša.

Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči ravnateljica. Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna v skladu s postopkom reševanja ugovora.

39.c člen (splošni uspeh)

Oddelčni učiteljski zbor potrdi na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oz. s katalogom znanj.

Če gre za odstopanje od meril iz 20. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojno-izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti.

Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje, ali ravnateljice, določi oddelčni učiteljski zbor.

XI. DRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISI

40. člen (pravila šolske prehrane)

Ta del urejajo posebna Pravila šolske prehrane BIC Ljubljana.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

41. člen (prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve teh pravil prenehajo veljati Šolska pravila Gimnazije in veterinarske šole z dne 31. 8. 2017.

42. člen (uveljavitev pravil)

Ta šolska pravila začnejo veljati 8. 10. 2018.

Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole:
Marjana Mastinšek-Šuštar