Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

KAJ JE POKLICNA MATURA?

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Poklicna matura je državni izpit.

S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno – tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenosti za visokošolski študij.

Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. (3. člen)

KDO LAHKO OPRAVLJA POKLICNO MATURO

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali je opravil mojstrski izpit, oziroma kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj.

Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.

ROKI POKLICNE MATURE

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Poklicna matura se opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem roku.

Pojasnilo:

spomladanski rok::    maj in junij 2011,

jesenski rok :            avgust in september 2011,

zimski rok  :              februar 2012.

PRIJAVA K POKLICNI MATURI

(koledar poklicne mature 2010/11)

Prijavo na poklicno maturo je potrebno oddati na šoli:

  • Za spomladanski rok 2010/11 najkasneje do 31. 3. 2011 (četrtek).
  • Za jesenski rok 2010/11 najkasneje do 7. 7. 2011 (četrtek).

Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, vendar najkasneje 10 dni pred začetkom izpitnega roka poklicne mature.

Kot pravočasna se šteje naknadna prijava, ki je bila vložena na šoli:

  • Za spomladanski rok 2010/11 do vključno 20. 5. 2011 (petek)
  • Za jesenski rok 2010/11 do vključno 15. 8. 2011 (ponedeljek)

 ODJAVA OD POKLICNE MATURE

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje 4 dni pred začetkom izpitnega roka. Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku (4 dni pred začetkom izpitnega roka), je pri tem delu izpita ocenjen z nič točkami.

MATURA V ENEM OZIROMA DVEH IZPITNIH ROKIH

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. V dveh zaporednih izpitnih rokih lahko maturo opravljajo kandidati, ki so ali bodo v letu v katerem opravljajo izpit dopolnili 21 let, udeleženci izobraževanja odraslih in kandidati s posebnimi potrebami, ki so bili v izobraževalne namene usmerjeni z odločbo o usmeritvi. Maturo lahko v dveh delih opravljajo tudi kandidati, ki se iz utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti mature ali posameznih izpitov v enem in istem izpitnem roku.

OCENJEVANJE PRI IZPITU

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008 in 9/2009)

S predmetnimi izpitnimi katalogi je določeno ocenjevanje v obliki točk, ki se nato spremenijo v ocene od 1 do 5. Če enota obsega pisni in ustni izpit, se razmerje med pisnim in ustnim izpitom določi z izpitnim katalogom. Skupna ocena izpitne enote se določi na podlagi seštevka točk iz pisnega in ustnega izpita.

Če pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in se število točk razlikuje, se izračuna povprečje točk (matematično zaokroženo navzgor).

Izdelek oziroma storitev oceni v točkah šolska izpitna komisija na predlog mentorja ob upoštevanju zagovora.

Število točk za oceno kandidata na ustnem izpitu določi šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.

ENOTA
PREDMET ČAS PISANJA ZGRADBA IZPITA OCENJEVANJE
1. slovenščina Izpitna pola 1: 60min Izpitna pola 2: 60min Pisni in ustni izpit Pisni izpit: 60 % Ustni izpit:40 %
2. zdravstveno varstvo domačih živali Izpitna pola 1: 30min Izpitna pola 2: 60min Pisni in ustni izpit Pisni izpit: 40 % Ustni izpit: 60 %
3. matematika Izpitna pola: 120min Pisni in ustni izpit Pisni izpit: 70 % Ustni izpit: 30 %
3. angleščina Izpitna pola 1: 60min Izpitna pola 2: 60min Pisni in ustni izpit Pisni izpit: 60 % Ustni izpit: 40 %
3 nemščina Izpitna pola 1: 60min Izpitna pola 2: 60min Pisni in ustni izpit Pisni izpit: 60 % Ustni izpit: 40 %
4. Izdelek oz. storitev in zagovor

Izdelek oz. storitev: 85 % Zagovor: 15 %

VSEBINA POKLICNE MATURE

Zakon o maturi (UL RS, št. 1/ 2007)

Poklicno maturo sestavljajo štiri izpitne enote.

Predmeti skupnega dela poklicne mature za izobraževalni program (poklic) veterinarski tehnik so:

  • slovenščina,
  • zdravstveno varstvo domačih živali (temeljni strokovno teoretični predmet).

Predmeti izbirnega dela poklicne mature so:

  • matematika ali tuj jezik (angleščina ali nemščina),
  • projektna naloga z zagovorom.

POTEK POKLICNE MATURE

PISNI IZPITI

Pri prvih treh izpitnih enotah poklicne mature (slovenščina, zdravstveno varstvo domačih živali, matematika ali tuji jezik) se opravlja pisni izpit.

Pisni izpit iz splošno izobraževalnih predmetov opravljajo kandidati ob istem času na vseh šolah v državi.

Na isti dan lahko kandidat opravlja samo pisni izpit iz enega predmeta.

Vsak pisni izdelek kandidata mora biti označen s šiframi kandidata, ki so izpitna tajnost.

Pisni izpit lahko traja najmanj 90 min in največ 120 min.

Opravljanje izpita nadzorujeta dva učitelja, ki nista učitelja predmeta, iz katerega se opravlja izpit.

USTNI IZPITI

Kandidati opravljajo ustne izpite za prve tri izpitne enote (slovenščina, zdravstveno varstvo domačih živali, matematika ali tuj jezik).

Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi izpitni odbor in ga objavi najkasneje 3 dni pred rokom za ustni izpit.

Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo.

Vprašanja kandidatu postavlja izpraševalec.

Šolska izpitna komisija ne sme biti seznanjena z oceno kandidata na pisnem delu izpita.

Ustni izpit traja največ 20 min, pri tem ni upoštevana priprava kandidata.

Kandidat ima pravico, da se 15 min pripravlja na odgovor.

ZAGOVOR IZDELKA OZIROMA STORITVE

Kandidat opravlja zagovor izdelka oziroma storitve pred šolsko izpitno komisijo.

Zagovor izdelka oziroma storitve se začne takoj, ko predsednik izpitne komisije pozove kandidata, naj predstavi in utemelji svoje delo.

Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino izdelka oziroma storitve. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave na odgovor.

Zagovor storitve oziroma izdelka traja največ 20 minut.

IZPITNI RED

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Navodila o izpitnem redu pri poklicni maturi (UL RS, štev. 48/2002)

IZPITNI RED NA PISNIH IZPITIH

Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom najmanj 20 minut pred začetkom pisnega izpita. V izpitni prostor vstopijo skupaj z nadzornim  učiteljem.

Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred začetkom položi na rob mize.

Če dokumenta nima, zabeleži nadzorni učitelj primer v zapisnik, identifikacija kandidata pa se opravi naknadno.

Kandidat lahko zamudi začetek pisnega dela izpita do 30 minut, vendar se predvideni čas izpita ne podaljša.

Pisni izpit se piše v prostoru, ki je urejen in zaklenjen 12 ur pred izpitom.

Sedežni red mora biti objavljen pri vhodu v izpitni prostor na dan izpita najmanj 20 minut prej, preden se prostor odpre za kandidate.

Nadzorni učitelj odpre zapečatene ovojnice z izpitnimi polami pred kandidati.

Pisni izpit se začne, ko nadzorni učitelj kandidatom razdeli izpitno gradivo in jih posebej opozori, da preverijo ali so prejeli vse gradivo, potem preberejo navodila in se po njih ravnajo.

Nato kandidati opremijo gradivo s šiframi.

Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja. Naloge morajo reševati samostojno, med seboj se ne smejo pogovarjati in motiti poteka izpita. Vsako odstopanje od navedenega je kršitev izpitnega reda.

Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti prostore le po en kandidat. Odsotnost, ki traja največ 5 minut, dovoli nadzorni učitelj. Daljšo odsotnost lahko dovoli nadzorni učitelj le v izjemnih primerih. Nadzorni učitelj skrbi, da se kandidat med odsotnostjo zunaj izpitnega prostora ne pogovarja ali sporazumeva z drugimi.

Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in praviloma zadnjih 15 minut pred iztekom časa, določenega za pisni izpit, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora. Kandidat lahko odda svoj izdelek pred iztekom časa, določenega za izpit in zapusti prostor, razen zadnjih 15 minut pred zaključkom izpita.

Kandidat, ki je izpit začel, mora izpitno gradivo oddati.

Ko mine čas, določen za pisni izpit, nadzorni učitelj naroči kandidatom, da prenehajo pisati. Kandidati odložijo pripomočke in pisala ter pustijo izdelke na robu mize.

Nadzorni učitelj pobere gradivo in preveri, ali so kandidati oddali vse razdeljeno izpitno gradivo in ali je izpolnjeno po navodilih. Če ugotovi pomanjkljivosti, jih zabeleži v zapisnik.

Nato dovoli kandidatom, da zapustijo izpitni prostor.

Če sta pri pisnem izpitu dve izpitni poli, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo po koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo.

Po prvi izpitni poli je lahko največ 10 minut odmora. Tudi v tem času veljajo vsa pravila izpitnega reda.

IZPITNI RED NA USTNIH IZPITIH

Izpitni odbor najkasneje tri dni pred začetkom ustnih izpitov objavi na oglasni deski ali drugem dostopnem mestu izpitne prostore, imena šolske izpitne komisije in imenski razpored ter čas opravljanja ustnega izpita za kandidate pri določenem predmetu.

Vse posebnosti med potekom ustnih izpitov predsednik šolske izpitne komisije zapiše v zapisnik o ustnem izpitu.

Izpraševalci na ustnih izpitih pripravijo izpitne listke s po tremi vprašanji s seznama izpitnih vprašanj.

Izpitni listki so izpitna tajnost. Za vsako izpitno komisijo mora biti pripravljenih najmanj 30 izpitnih listkov oziroma 5 več, kot je kandidatov.

Najmanj tri dni pred začetkom izpita izpraševalci oddajo v zaprtih ovojnicah izpitne listke predsedniku izpitnega odbora, ki jih shrani kot izpitno tajnost.

Izpit se začne, ko predsednik komisije pozove kandidata, naj si izbere izpitni listek.

Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno.

Kandidat ima pravico, da se 15 minut pripravlja na odgovor. Izpraševalec lahko postavlja kandidatu vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka. Kandidat odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpitni listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se vrnejo v komplet izpitnih listkov..

Ustni izpit lahko traja največ 20 minut, pri tem ni upoštevana priprava kandidata.

Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.

IZPITNI RED PRI ZAGOVORU IZDELKA OZIROMA STORITVE

Kandidat opravlja zagovor izdelka oziroma storitve pred šolsko izpitno komisijo.

Zagovor izdelka oziroma storitve se začne takoj, ko predsednik izpitne komisija pozove kandidata, naj predstavi in utemelji svoje delo.

Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino izdelka oziroma storitve. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave na odgovor.

Zagovor storitve oziroma izdelka traja največ 20 minut.

ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE IZPITNEGA REDA

Zoper kandidata, ki krši pravila izpitnega reda, se ukrepa po postopku, določenem v pravilniku o poklicni maturi.

POSTOPEK PRI KRŠITVI IZPITNEGA REDA

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, izpitni odbor izreče naslednje ukrepe:

-          opomin,

-          prekinitev reševanja izpitne pole ali dela izpita,

-          razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature.

Predlog za uvedbo postopka poda nadzorni učitelj, član šolske maturitetne komisije ali drugi kandidati navzoči pri dejanju.

Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma predsedujoči tako, da kandidata v primeru kršitve izpitnega reda opomni in to zapiše v zapisnik o poteku izpita.

Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, tisti, ki je navzoč pri kršitvi, nemudoma obvesti predsednika ŠMK, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi izpitnega odbora odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata.

Če ŠMK izreče ukrep prepovedi opravljanja oziroma nadaljevanja izpita, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.

Kandidat, ki se mu izreče ta ukrep je iz te izpitne enote neocenjen.

O uvedbi postopka in njegovem izidu oziroma izrečenih ukrepih zoper kršitelje ŠMK obvesti Državno izpitno komisijo za poklicno maturo.

MOBILNI TELEFONI

Mobilni telefoni in druge elektronske naprave so v maturitetnem prostoru prepovedane (tudi izklopljene).

Če nadzorni učitelj med pisnim izpitom ugotovi, da ima kandidat telefon ali katero drugo napravo, sledi takojšnja prekinitev pisanja izpitne pole. Kandidat je pri poli ocenjen z nič točkami.

Če nadzorni učitelj med izpitom (pisnim ali ustnim) ugotovi, da kandidat uporablja telefon ali katero drugo napravo (zvonjenje), sledi takojšnja prekinitev pisnega – ustnega dela izpita. Kandidat je na pisnem – ustnem izpitu ocenjen z nič točkami.

OPRAVLJENA POKLICNA MATURA

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Kandidat je opravil poklicno maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno.

Ne glede na prejšnji odstavek, šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je pri enem predmetu dosegel vsaj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).

SPLOŠNI USPEH NA POKLICNI MATURI

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Število točk pri ustnem izpitu in pri 4. izpitni enoti določi šolska izpitna komisija.

Merila za pretvorbo točk v ocene določita Državna izpitna komisija (1. in 3. izpitna enota) in izpitni odbor (2. in 4. izpitna enota).

Splošni uspeh pri poklicni maturi je seštevek ocen, dosežen pri posameznih predmetih. Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh izpitnih enotah ocenjen pozitivno.

Rezultati posameznega izpita so do izdaje spričevala o poklicni maturi oziroma obvestila o uspehu izpitna tajnost.

SPRIČEVALO

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Kandidatu, ki je uspešno opravil poklicno maturo, izda šola spričevalo in obvestilo o uspehu o poklicni maturi. Kandidatu, ki je dosegel 20 točk, se izda spričevalo o poklicni maturi s pohvalo.

Kandidatu, ki ni opravil poklicne mature, izda šola obvestilo o uspehu z doseženimi ocenami izpitnih enot.

IZBOLJŠANJE OCENE

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Kandidat, ki je opravil maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz posameznih maturitetnih predmetov. Za splošni uspeh na maturi se upošteva boljša ocena.

Pojasnilo

(RIC februar 2007)

Kandidat se lahko samo enkrat prijavi na izboljšanje ocen ene ali več izpitnih enot.

POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN POKLICNE MATURE

(Zakon o maturi UL RS št. 1/2007)

Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.

Kandidat, ki je opravljal poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.

TRAJNOST OCENE IZ IZPITNIH DELOV

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)

Kandidatu se trajno prizna pozitivna ocena dosežena pri storitvi oziroma izdelku.

Kandidat lahko ponovno opravlja storitev oziroma izdelek, če ponovno opravlja poklicno maturo ali izpit iz posamezne izpitne enote. Upošteva se boljša ocena.

VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV PRI POKLICNI MATURI

Zakon o maturi (UL RS, št. 1/5. 1. 2007)

PRITOŽBA NA POSTOPEK IZVEDBE PISNEGA, USTNEGA IN PRAKTIČNEGA DELA MATURITETNEGA IZPITA POKLICNE MATURE

Če so bile pri opravljanju pisnega, ustnega ali praktičnega dela maturitetnega izpita poklicne mature kršene določbe zakona ali predpisov, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo za poklicno maturo naslednji dan po opravljanju pisnega, ustnega ali praktičnega dela izpita.

ŠMK za poklicno maturo o pritožbi odloči v petih dneh od prejema pritožbe. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata.

Odločitev ŠMK je dokončna.

VPOGLED V IZPITNO DOKUMENTACIJO IN UGOVOR NA OCENO

Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu šola omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore, ocenjevalni list, točkovnik in navodila za ocenjevanje) in način izračuna izpitne ocene.

Kandidat lahko najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo vloži obrazložen pisni ugovor na način izračuna ocene ali na oceno na šolsko maturitetno komisijo za poklicno maturo.

ŠMK za poklicno maturo odloči o ugovoru kandidata na oceno na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje predsednik ŠMK v 15 dneh po prejemu vloge.

Če je ugovor upravičen, se ocena popravi. Odločitev ŠMK je dokončna.

DOLOČITEV NOVE OCENE

Če se izdelek kandidata po tem, ko ga je oddal, izgubi ali uniči, se ocena določi na način in po postopku, ki ju določi minister na predlog Državne komisije za poklicno maturo.

Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/2008)