Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

SPLOŠNA PRAVILA ZA DIJAKE

zooDijaki za delo v ZOO potrebujejo zaščitna oblačila in obutev. Praksa se izvaja tudi v slabem vremenu, zato so potrebna primerna oblačila in obutev.
Seznanjeni so z varnostnimi protokoli za delo v ZOO.
Delajo po navodilih oskrbnikov.
Vsakršno poškodbo pri delu takoj javijo oskrbnikom.
Ob poškodbi ali nesreči se ravnajo po dogovorjenih protokolih, ki jim jih predstavi oskrbnik.
Brez dovoljenja oskrbnika se ne dotikajo živali.
Brez dovoljenja oskrbnika se ne gibljejo prosto po ogradah.
Vsa opažanja glede živali sporočijo oskrbniku.
Zaradi varovanja zdravja živali uporabljajo samo opremo in pripomočke, točno določene za posamezne živali.
Dijakinje v primeru nosečnosti prakse v ZOO Ljubljana ne smejo opravljati zaradi izpostavljenosti morebitnim okužbam (Zakon o varovanju nosečnic na delovnem mestu).

Varnostni protokol dela z dvogrbimi kamelami

Rokovanje
Kamele se oskrbuje v prostem kontaktu. Za dnevno oskrbo je potreben en oskrbnik ali oseba, ki jo oskrbnik 3. skupine seznani z varnostnim protokolom.
Posebna previdnost je potrebna pri čiščenju notranjih prostorov, ko so kamele zaprte v boksu, kjer so omejene na majhen prostor.
Pomembno je, da nas kamele med čiščenjem opazijo in slišijo, ker se drugače lahko prestrašijo in takrat lahko pride do brce ali ugriza.

Varnostni protokol dela z žirafami

Rokovanje
Za varno rokovanje z žirafami je dnevno potreben en oskrbnik 3. skupine.
Živali se oskrbuje v zaščitenem kontaktu.

Rokovanje v notranjem prostoru
Za varno rokovanje z žirafami v notranjem prostoru je nujno potrebno poznavanje dela z avtomatskimi vrati, vitli za jasli in korita, prezračevalnimi in grelnimi napravami.
Kadar so žirafe v notranjem prostoru, morajo biti korita za hrano dvignjena vsaj na višino začetka žirafjega vratu, vitel za veje pa nujno zavarovan z varovalko. Oskrbnik mora nujno poznati socialno strukturo in odnose med posameznimi osebki. Le tako je možno varno premeščanje živali znotraj hleva.

Rokovanje v zunanjem prostoru
Vsa dela, potrebna za dnevno oskrbo zunanje ograde, morajo oskrbniki ali vzdrževalci opraviti, ko so žirafe, noji in pegatke v notranjih prostorih.
Kadar so živali v zunanji ogradi, vstop v ogrado ni dovoljen.

Varnostni protokol dela z zebrami

Rokovanje
Z zebrami se rokuje v prostem kontaktu.
Za dnevno oskrbo je potreben en oskrbnik ali oseba, ki jo oskrbnik 3. skupine seznani z varnostnim protokolom.
Pomembno je, da zebre vedo za našo prisotnost v ogradi, ker so plahe živali in se hitro prestrašijo. Takrat je tudi velika možnost poškodbe (brce, ugriza, stisnitev ipd.).
Nikoli se jim ne približamo od zadaj, vedno s sprednje strani, hkrati jih tudi ogovorimo.
Posebna previdnost je potrebna pri spuščanju in zapiranju živali v hlev in pri delu s samcem, ki je lahko do oskrbnika tudi agresiven. Zato se mu v ogradi lahko približa le izkušeni oskrbnik 3. skupine.

Varnostni protokol za delo z noji

Rokovanje
Z noji se rokuje v zaščitenem kontaktu. To pomeni, da fizičnega kontakta med oskrbnikom in nojem ni.
Za dnevno oskrbo je potreben en oskrbnik, ki je seznanjen z varnostnim protokolom.
Kadar vstopamo v zunanjo ogrado, se vedno najprej prepričamo, da so noji zaprti v notranjih prostorih. Samci so izredno agresivne živali in nas lahko ob napadu resno poškodujejo. Ker noji ne morejo hoditi po kamnih in skalah, se jim v primeru stika v zunanji ogradi lahko umaknemo (jarki). Izkoristimo lahko tudi drevesa ali kakršnekoli druge fizične prepreke, da onemogočimo stik.
Če pride do napada noja, je najboljša obramba, da se napadeni uleže na tla, si z rokami zaščiti glavo in pokliče pomoč.

Varnostni protokol dela s slonico Gango

Rokovanje
S slonico Gango se dela v prostem kontaktu.
Za varno rokovanje s slonico sta potrebna dva oskrbnika, od tega vsaj en izkušen slonar, oskrbnik 3. skupine (oskrbnik slonar je usposobljen za delo s sloni, ima vsaj 5 let izkušenj s sloni ali ima opravljena 3 slonarska izobraževanja) in en uveden oskrbnik/dijak ipd., ki dela strogo po navodilih oskrbnika slonarja.
Pri delu v slonjaku oz. s slonico je lahko slonar tudi sam, če je drugi sodelavec prisoten na območju slonjaka. Velja pravilo, da mora biti anghus vedno pri slonarju, kadarkoli je le-ta v prostem kontaktu s slonico.

Rokovanje pri odpiranju in zapiranju slonice
Posebno previdnost je treba posvetiti delu z vrati, ker lahko med manipulacijo z njimi slonica odrine vrata in pride v ogrado dvogrbih kamel ali skladišče. Zato slonico lahko odpira in zapira le izkušen slonar, oskrbnik 3. skupine.

Privezovanje v notranjem prostoru
Slonico se v notranjem prostoru vsak dan priveže ob deseti uri za potrebe treninga, nege nog, prhanja, veterinarskih posegov ipd. Privezuje jo lahko en slonar, če je drugi sodelavec prisoten na območju slonjaka. Priveže se jo za prednjo levo nogo in zadnjo desno nogo, obrnjeno proti galeriji. Če slonar oceni, da je slonica tisti dan še posebej nerazpoložena, lahko prilagodi ali opusti trening in privezovanje.

Varnostni protokol dela z morskimi levi

Varnost pri oskrbi morskega leva
Pri zapiranju morskih levov je potrebno biti pozoren na morebitno agresivno obnašanje med njima na vratih ali takoj ob prihodu na notranji podest, kjer je zaradi utesnjenega prostora možnost, da se znajdemo med njima. Vedno se odmaknemo dovolj od vrat, da imata morska leva prosto pot.
Drsna vrata (prehod iz malega v veliki bazen, fiksacijski boks) pazljivo in počasi zapiramo šele, ko je morski lev popolnoma prestopil prag, da se ognemo morebitnemu priprtju in poškodbi plavuti.
Med uporabo sesalca, s katerim mehansko ročno čistimo dno bazena ali robotskega sesalca je lahko izpuščen le Kalle; Jip pa ne, saj lahko uniči cev.
Med uporabo robotskega sesalca za čiščenje tal bazena morata biti zaprta oba morska leva, saj je v vodi cev z elektriko, ki bi žival lahko resno poškodovala, če bi jo pregriznila.
Med večjimi vzdrževalnimi deli, kot so izpust bazenske vode (generalno čiščenje na dva dni) sta morska leva zaprta v notranjem prostoru. Takrat se zaradi stresa in medsebojne agresije uporablja pomirjevalo.
Ko sta leva dlje časa zaprta v notranjem prostoru in je na bazenu več ljudi (vzdrževanje idr.), je za preprečevanje morebitnega pobega živali nujno treba zaklepati vrata v mali bazen.
Vse napake in poškodbe na vratih, pripomočkih in igračah se zapiše v dnevnik na bazenu in se dogovori za popravilo oz. nakup novih preko elektronskega dnevnika.

Varnost pri stiku z obiskovalci: notranji in zunanji bazen
V programu »Naj žival« in »Oskrbnik za en dan« omogočimo obiskovalcu stik in spoznavanje morskega leva od blizu, kar poteka v notranjem prostoru, v slanem bazenu. Ta del programa izvajamo le z Jipom. Pri manjših otrocih opustimo »poljub«.
S Kalletom predstavimo delo oz. trening na bazenu zunaj. Obiskovalec lahko pridrži pointer, na katerega Kalle skoči. Oskrbnik sam oceni, ali je otrok dovolj močan in velik za izvedbo vaje. Posebna pazljivost je potrebna v slabših vremenskih razmerah (dež, zmrzal idr.), da se ne stopa preveč na rob podesta.
Ob zunanjem bazenu se nahajata dva reševalna obroča za pomoč ob morebitnem padcu v vodo: en na vrhu podesta zraven vhoda, drug na drugi strani pod pručko za morske leve.
Obiskovalci se zunaj odmaknejo s podesta desno od table, na »varno« skalo.
Večjih skupin ljudi se ne vodi na bazen. Največje možno število je 3 in oskrbnik.
Oskrbnik se pred vstopom obiskovalcev na bazen prepriča, ali sta morska leva v stanju (zdravstveno stanje, agresivnost, nepripravljenost za delo), ki dovoljuje izpeljati program. V nasprotnem primeru lahko program prilagodi, da je varen za obiskovalce, trenerje in živali.

Ravnanje ob ugrizu
Žival umaknemo s kraja nesreče, po potrebi pokličemo pomoč, da lahko sami ostanemo ob ponesrečencu.
Če je rana ob ugrizu odprta, jo razkužimo in sterilno zaščitimo ter usmerimo poškodovanca k zdravniku. Omarica s prvo pomočjo in razkužilo se nahajata v kuhinji pri bazenu.
Če ugriz ne povzroči odprte poškodbe kože, temveč le podplutbo, poškodovano območje hladimo z vodo, po potrebi z ledom.
Zapišemo zapisnik o nesreči. Zapisnik naj vsebuje: podatke o poškodovancu, prisotnih zaposlenih in udeleženih (neposredni opazovalci), datum, čas, okoliščine nesreče (kratek opis in ravnanje, prva pomoč); podpis vseh udeleženih v nesreči.

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana                                                                                      ZOO Ljubljana
Gimnazija in veterinarska šola