Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

češka2V dneh med 30. marcem in 2. aprilom 2016 smo z dijaki GVŠ obiskali Češko. Po sredinih dopoldanskih dejavnostih OIV smo se vkrcali na avtobus in jo mahnili proti severu. Po vožnji mimo Salzburga in Linza smo v zgodnjih večernih urah prispeli v Češke Budjejovice, v mestece, ki je zaslovelo po svojem pivu Budvar in tovarni svinčnikov Koh-I-Noor. Naslednje jutro smo si najprej ogledali grad Rožmberk nad Vltavo, nekoč v lasti istoimenske rodbine, ki je v srednjem veku kljubovala vzponu kraljeve dinastije Přemysl.

Sledil je ogled Češkega Krumlova, zgodovinskega mesteca, ki nas je pričakalo v soncu in nas prevzelo s svojo slikovitostjo, ki se mora prikupiti slehernemu obiskovalcu. Popoldne smo se vrnili v Češke Budjejovice, v bližini katerih smo si ogledali bogato opremljeni češki dvorec Hluboka. Prevzeti od načičkanih soban in vsega bogastva, ki se v njih skriva še iz časov Arabele, smo se sprehodili po mestnem jedru Budjejovic in se prepustili sproščenosti in večerni melanholiji podeželskega mesteca.

Naslednji dan se je pričel z mrzlim dežjem, ki je marsikomu pustil zametek kasnejšega prehlada, in z nevšečnostmi v hotelu. Slednjega si bomo zapomnili po kulinaričnih podvigih in žvenketanju češkega kristala. Nismo se dali in smo po programu raziskali še mestece Pisek, znanem po najstarejšem kamnitem mostu in šolniku Janu A. Komenskemu – bolj znanem pod latinskim imenom Comenius – utemeljitelju panevropskega pedagoškega sodelovanja.

Naposled smo se vendarle odpravili proti Pragi. Češka prestolnica nas je pričakala spet v soncu. Najprej smo se sprehodili po Praškem gradu na Hradčanih, kjer je poleg zakladnice češke narodne zgodovine in vrhunskih primerkov iz sveta arhitekture zbrana tudi bogata zbirka viteške opreme. Nato smo se spustili proti znamenitemu Karlovemu mostu. V gneči evrazijskih turistov smo se prebili do Staromestnega trga, kjer smo v prostem programu uživali v mestnem vrvežu, srednjeevropskih arhitekturnih presežkih in ob čeških ljudskih plesih. Ob spomeniku Janu Husu in husitskim bojevnikom smo se znova zbrali in jo mahnili proti hotelu. Pričakal nas je hladen birokratski sprejem, ki je zahteval polno angažiranost učiteljskega osebja. Po uspešni namestitvi v sicer lepo urejenem hotelu je sledilo burno srečanje s španskimi di(v)jaškimi sotrpini, kar je nedvomno prispevalo k medkulturni izmenjavi na področju glasbe, telesne mimike in zadnjih »moških« modnih trendov. Noč je vendarle minila mirno.češka1

Tako smo se za silo spočiti spoprijeli še z izzivi zadnjega dne. Obiskali smo praški živalski vrt, kjer smo si ogledali še živali v svoji izvirnejši podobi. Na poti domov smo se ustavili v gradu vseh gradov, v izvornemu sedežu dinastije Přemysl, katere kralj Otokar II. je v 13. stoletju vladal tudi večini Slovencev. Grad Zvikov stoji sredi idilične narave na sotočju rek Vltave in Otave. Založeni z darili – na poti domov smo se ustavili še v večji trgovini, da smo porabili poslednje krone – smo se dobre volje vrnili pred šolo, kjer so nas že težko pričakovali naši domači. Že zdaj se veselimo prihodnjih popotniških podvigov.

Dr. Jurij Kočar