Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

celovec gimnV ponedeljek, 11. 6. 2018, smo se dijaki prvih letnikov gimnazijskega programa odpravili na ekskurzijo v Celovec.

Najprej smo se prek mejnega prehoda Ljubelj odpravili na Gosposvetsko polje. Vožnja je bila kar dolga, a zelo udobna, saj smo imeli odličnega voznika. Med potjo nam je veliko zanimivosti in pripovedk predstavil naš profesor zgodovine in geografije dr. Jurij Kočar. Najprej smo si ogledali ostanke Krnskega gradu in kapelo sv. Ane. Po občudovanju razgleda za kapelico smo si šli ogledat mesto, na katerem je nekoč stal knežji kamen. Zanimivo je, da na lokaciji, kjer se je nahajal knežji kamen, ni nikakršnih sledi o njem.

Ko smo se zbrali na travniku, nam je profesorica slovenščine Nina Rozman prebrala, kako je potekalo ustoličevanje knezov. Potem smo se vsi vrnili do avtobusa in se odpeljali do bližnjega počivališča, kjer smo imeli odmor, da smo lahko šli na stranišče in pojedli malico. Tam pa je bil tudi vojvodski stol, na katerem so nekoč ustoličevali avstrijske plemiče. Po kratkem odmoru smo se napotili proti cerkvi Gospe Svete. Tam nas je pričakala »nekoliko drugačna cerkev, kot smo jih vajeni«, saj je bila to nekdaj taborska cerkev. Ker je bilo poleg cerkve tudi pokopališče, so se tamkajšnji prebivalci odločili, da bodo pokopališče premestili (zaradi pomanjkanja prostora) in najlepše in najstarejše nagrobnike zazidali kar v fasado. Poleg cerkve je stal zelo zanimiv svetilnik, ki naj bi v tistih časih služil kot nagrobna sveča za vse grobove, saj so bile takrat sveče zelo drage. Po ogledu notranjosti cerkve smo se vrnili v avtobus in nadaljevali ekskurzijo v starem mestnem jedru Šentvida ob Gini, kjer smo si najprej ogledali tipične hiše ter cerkev iz poznega srednjega veka, nato pa se po pobočju odpravili pogledat eno od treh utrdb v tem kraju. Ker je bilo jasno vreme in je sonce zelo pripekalo, sem dobil občutek, da je bil za nekatere dijake to kar naporen vzpon, a nam je kljub temu vsem uspelo priti do vrha. Tam smo obiskali majhno cerkvico, na žalost pa je bil grad za turiste ta dan zaprt, zato smo se napotili nazaj proti trgu. Tam smo imeli eno uro prostega časa za ogled mesta ali nakupe. Jaz sem se najprej šel posladkat v slaščičarno, kjer izdelujejo svoje izvrstne čokolade, nato pa sem se sprehodil ob mestnem obrambnem jarku, v katerem je še danes voda.  

Naslednja postaja je bila samostan Svete Eme v vasi Krka. Tam smo občudovali prelepo notranjo okrašenost in poslikavo cerkve Marijinega vnebovzetja. Ogledali smo si tudi kripto (prostor pod cerkvijo s stotimi stebri in grobnico sv. Eme). Naša zadnja lokacija pa je bil Celovec. Tam smo si ogledali Stari in Novi trg, Herkulov kip, ki prikazuje zmajevo smrt  in prisluhnili legendi o Vrbskem jezeru. Mesto mi je bilo zelo všeč, saj je zelo čisto, urejeno in očem privlačno. Menim, da je zelo podobno Ljubljani, vendar ima atraktivnejšo arhitekturo. Ko smo si ogledali pomembnejše znamenitosti, smo imeli ponovno nekaj prostega časa, da smo lahko mestno jedro raziskali tudi sami. Zmotilo pa me je, da je bilo veliko trgovin zaprtih, čeprav je bil ponedeljek. Ko smo se ponovno zbrali, smo se vkrcali na avtobus in se počasi odpeljali domov skozi Karavanke. Med potjo smo lahko videli tudi raztezajoče se Vrbsko jezero in si potiho želeli, da bi se lahko »malo ohladili«.

Ekskurzija mi je bila res všeč, saj smo v kratkem času videli zelo veliko in se hkrati tudi nekaj naučili. Takšne ekskurzije so po mojem mnenju zelo koristne, saj si verjetno večina dijakov, vključno z mano, sploh ne more predstavljati, kako velike in veličastne so stavbe, če jih ne bi videli »v živo«, in kako pomembno je, da spoznamo svojo kulturno dediščino ter jo prenesemo naprej na naslednje generacije.

Pripravil Klemen Anton Kovač, dijak 1. a