Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

Izobraževalni programi

V gimnazijskem programu razvijamo predvsem naravoslovna predmetna področja: biologijo, kemijo, biotehnologijo in mikrobiologijo. Tako dobijo dijaki trdne temelje za nadaljevanje izobraževanja v naravoslovju.

Veterinarski tehnik je program, ki pripravlja na poklic, omogoča pa tudi nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Dijaki se lahko vpišejo tudi na študij veterine ob dodatno opravljenem predmetu kemija na splošni maturi.

Podkategorije

Srednje splošno izobraževanje: tehniška gimnazija

Obvezni enotni del (v 4 letih)

 135 ur
Vsebine, obvezne za tehniško gimnazijo (v 4 letih)  30 ur
Vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka (v 4 letih)  135 ur
SKUPAJ  300 ur

Letos bomo večino interesnih dejavnosti oz. obveznih izbirnih vsebin izpeljali v treh sklopih: predvidoma oktobra, aprila in junija.
Šola bo ponudila poleg svojih dejavnosti tudi tiste iz katalogov in pomagala pri izvedbi le-teh, če bo število zainteresiranih dijakov dovolj veliko (za eno skupino 15–20). O izvedbi bodo dijaki pravočasno obveščeni. Če bo dijak na dejavnosti manjkal, bo šola organizirala dejavnost za nadomeščanje. V primeru, da starši pravočasno ne sporočijo dijakove odsotnosti, krijejo stroške morebitnega prevoza.
Dijaki, ki ne bodo opravili predpisanega števila ur, ne bodo mogli napredovati v višji letnik. Tisti, ki bodo v letošnjem šolskem letu opravili več ur, kot je predpisano s programom, jih bodo lahko prenesli v naslednje šolsko leto, ne morejo pa na podoben način opravljati dejavnosti za nazaj..

***********

Dijakom bomo priznali aktivno udeležbo pri vodenih dejavnostih v okviru šole in zunaj nje (glasbena šola, športni klubi, društva idr.), ki jih dokažejo s potrdilom in napisanim dnevnikom opravljenih dejavnosti. Potrdilo mora vsebovati: vrsto dejavnosti, podpis mentorja in žig organizatorja dejavnosti, opravljeno število ur in čas opravljanja. V to ne šteje počitniško delo in druga dela preko študentskih servisov.

Srednje strokovno izobraževanje: veterinarski tehnik

Obvezni enotni del

198 ur
Vsebine, povezane s programom 76 ur
Vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka 78 ur
SKUPAJ 352 ur

Letos bomo večino interesnih dejavnosti oz. obveznih izbirnih vsebin izpeljali v treh sklopih: predvidoma oktobra, aprila in junija.
Šola bo ponudila poleg svojih dejavnosti tudi tiste iz katalogov in pomagala pri izvedbi le-teh, če bo število zainteresiranih dijakov dovolj veliko (za eno skupino 15–20). O izvedbi bodo dijaki pravočasno obveščeni. Če bo dijak na dejavnosti manjkal, bo šola organizirala dejavnost za nadomeščanje. V primeru, da starši pravočasno ne sporočijo dijakove odsotnosti, krijejo stroške morebitnega prevoza.

Dijaki, ki ne bodo opravili predpisanega števila ur, ne bodo mogli napredovati v višji letnik. Tisti, ki bodo v letošnjem šolskem letu opravili več ur, kot je predpisano s programom, jih bodo lahko prenesli v naslednje šolsko leto, ne morejo pa na podoben način opravljati dejavnosti za nazaj.

******

Dijakom bomo priznali aktivno udeležbo pri vodenih dejavnostih v okviru šole in zunaj nje (glasbena šola, športni klubi, društva idr.), ki jih dokažejo s potrdilom in napisanim dnevnikom opravljenih dejavnosti. Potrdilo mora vsebovati: vrsto dejavnosti, podpis mentorja in žig organizatorja dejavnosti, opravljeno število ur in čas opravljanja. V to ne šteje počitniško delo in druga dela preko študentskih servisov.

Program tehniške gimnazije izvajamo od l. 1998. V šolskem letu 2008/09 smo se aktivno vključili v posodabljanje programa, ki poteka v okviru Konzorcija strokovnih gimnazij in vpisali prve dijake po novem programu tehniške gimnazije.

Tehniška gimnazija se od splošne razlikuje po strokovnih predmetih, ki jih začnemo izvajati v 2. letniku.

Cilji tega programa so usmerjeni v kakovostno pripravo na maturo in uspešno nadaljnje izobraževanje ter poklicno kariero. Poleg splošnih ciljev programa gimnazije so specifični cilji naše tehniške gimnazije:

  • razvijati naravoslovno-tehniško mišljenje,
  • naučiti se uporabljati različne vire informacij,
  • razvijati veselje in interes za naravoslovje, zlasti za biologijo, kemijo, mikrobiologijo in biotehnologijo,
  • razvijati sposobnosti, ki so pomembne zlasti za študij naravoslovja.

Izbirni strokovni maturitetni predmet je BIOTEHNOLOGIJA, izbirna strokovna predmeta pa sta MIKROBIOLOGIJA in LABORATORIJSKE VAJE.
Drugi izbirni maturitetni predmeti so še: BIOLOGIJA, KEMIJA, FIZIKA, ZGODOVINA in DRUGI TUJI JEZIK.

BIOTEHNOLOGIJA je strokovni maturitetni predmet. Pri njem dijaki spoznajo biotehnološke procese, kjer z uporabo mikroorganizmov, celičnih in tkivnih kultur (biokultur) pridobivamo človeku koristne produkte, ki se uporabljajo v:

  • industriji živil in pijač (encimi, polisaharidi itd.),
  • farmacevtski industriji (proizvodnja zdravil, npr. antibiotikov),
  • medicini in veterini (cepiva, hormoni itd.),
  • kmetijstvu (razmnoževanje rastlin s tkivnimi kulturami, vzgoja brez virusnih rastlin, vzgoja rastlin odpornih na herbicide, insekticide, pomen simbioz v različnih ekosistemih, dušikove bakterije itd.),
  • kemični industriji (topila itd.),
  • energetiki (bioplin, etanol, biodizel itd.),
  • živinoreji (proizvodnja krmil in dodatkov krmi itd.),
  • varstvu okolja (biološko čiščenje odpadnih voda, zraka in zemlje).

Poseben poudarek je na moderni biotehnologiji, ki se ukvarja z izboljševanjem organizmov za pridobivanje zdrave hrane in novih zdravil.
Teoretični del predmeta je podprt z laboratorijskimi vajami, ekskurzijami in s projektnim delom, ki ga dijaki izvajajo samostojno pod vodstvom mentorja v 4. letniku.

Predmet LABORATORIJSKE VAJE je izbirni strokovni predmet, ki je oblikovan kot podpora izbirnemu strokovnemu maturitetnemu predmetu biotehnologija. Laboratorijske vaje omogočajo dijakom, da na podlagi eksperimentalnega dela in teoretičnega pouka odkrivajo bistvo obravnavane vsebine pri predmetu biotehnologija. Naučijo se uporabljati vire informacij in kritično vrednotiti podatke, dobljene na podlagi eksperimentalnega dela, iz strokovne literature oz. drugih virov informacij.
Dijaki se usposobijo uporabljati tudi zahtevnejšo laboratorijsko opremo, opazovati spremembe pri različnih reakcijah, izvajati meritve in jih zapisovati. Naučijo se eksperimentalnih veščin, ki so pomembne za nadaljnji študij in za uporabo v praksi, znajo pravilno ravnati z odpadki in s tem varovati okolje.Po končanem izobraževanju se s pridobljenim znanjem z lahkoto vključijo v delo v različnih laboratorijih oz. v nadaljnji študij.

Projektno delo sem opravljala na Inštitutu za mikrobiologijo v Ljubljani, v laboratoriju za diagnostiko. Moja naloga je bila Ugotavljanje prisotnosti protiteles proti virusu klopnega meningoencefalitisa pri naravno okuženih malih sesalcih.

Delo je bilo zelo zanimivo. Spoznala sem različne metode za delo z DNK molekulo, ki smo jih obravnavali v šoli, zato sem si veliko stvari pri pouku lažje predstavljala. Mentorica mi je omogočila ogled vseh laboratorijev in mi na primerih razložila delovanje vseh aparatov. Med izvajanjem projektnega dela pa sem lahko, ko so analitiki videli, da natančno upoštevam njihova navodila, pomagala tudi pri nekaterih njihovih poskusih.

Takšno delo je zelo resno in natančno. Sama sicer nisem imela stikov z virusom, ampak vseeno je bilo potrebno ves čas nositi zaščitne rokavice in haljo, v laboratorij prinašati čim manj stvari, ter nekatere postopke izvajati v posebnih prostorih. Pred opravljanjem projektnega dela še nisem natančno vedela, katero fakulteto bom izbrala, ta izkušnja pa me je prepričala, da bom študij posvetila mikrobiologiji.

Nuša Smlatić, 4. A

 

MIKROBIOLOGIJA je izbirni strokovni predmet, ki vključene vaje, laboratorijsko delo in delo na terenu.
Dijaki pri tem predmetu spoznajo:

  • življenjske procese v mikroorganizemskih celicah,
  • uporabo mikroorganizmov v industriji,
  • uporabo mikroorganizmov v ekologiji,
  • delovanje mikroorganizmov na druge organizme in njihovo življenjsko okolje,
  • mikrobe kot povzročitelje bolezni pri človeku in živalih in postopke za njihovo uničevanje.

MB1

Predmet nadgrajuje že pridobljena znanja iz biologije in je hkrati tudi podpora maturitetnemu strokovnemu predmetu biotehnologija.

Na tej šoli se držimo postavljenih pravil tako učenci kot učitelji. Če je rečeno, da telefona med poukom ni in se ta pojavi, ga učitelj vzame. Tisto, kar povedo na informativnem dnevu, ni grožnja, to je res.

Marija Verdinek, 1. VT

 

Res ful zakon šola. Dobra praksa in še posebej hudi tabori.
Srečno, bodoči fazani!

Rok, 3. VE

 

POGOJI ZA VPIS IN ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA


Pogoj za vpis je uspešno zaključeno osnovnošolsko izobraževanje.
Zaključek šolanja: dijaki šolanje zaključijo z maturo iz:

  • treh predmetov skupnega dela:
    slovenščine, matematike, tujega jezika;
  • dveh predmetov izbirnega dela:
    biotehnologije, biologije, kemije, fizike, zgodovine in drugega tujega jezika.

 


Z opravljeno maturo lahko nadaljujejo študij na Univerzi v katerem koli programu za pridobitev univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe.

Veterinarski tehniki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu, živinoreji, trgovini za živali, pri oskrbi živali in drugod:
  • po nalogu veterinarjev izvajajo dela na področju zdravstvenega varstva živali, v veterinarsko-higienski službi (pomoč pri jemanju vzorcev in pregledu živil živalskega izvora), na področju reprodukcije (odvzemanje, pregledovanje in pripravljanje semena ter osemenjevanje, pomoč pri porodih);
  • se zaposlijo v veterinarskih ambulantah, policiji, vojski, prehrambni industriji in industriji zdravil;
  • oskrbujejo živali v živalskem vrtu;
  • sodelujejo pri prodaji in svetovanju v trgovini z živalmi in za živali;
  • asistirajo doktorjem veterinarske medicine pri zdravljenju, preventivnem cepljenju živali, skrbijo za veterinarske instrumente;
  • opravljajo različna dela v laboratorijih;
  • opravljajo dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo itd.

Poklic veterinarskega tehnika je primeren za tiste, ki imajo radi  živali, razgibano delo in se ne bojijo umazanih rok. Imajo smisel za delo z živalmi, so delovni, odgovorni, vztrajni, vedoželjni in motivirani za učenje. Veterinarski tehniki morajo imeti sposobnost opazovanja, spretne roke in prste, biti morajo natančni in iznajdljivi.
Delo poteka pogosto v težkih razmerah, na nekaterih delovnih mestih v umazaniji in smradu, velika je možnost poškodb (ugrizov, brc ipd.), zato morajo biti veterinarski tehniki dobrega zdravja. Ovire pri njihovem delu so lahko alergije ali barvna slepota.
Potrebna strokovna znanja dijaki pridobijo pri strokovnih modulih, in sicer pri: anatomiji in fiziologiji domačih živali, informatiki in poslovnem komuniciranju, oskrbi živali, laboratorijskem delu v veterinarstvu, veterinarski tehnologiji, vzreji in zdravstvenem varstvu hišnih živali in veterinarski tehnologiji rejnih živali ter pri izbirnih modulih. V vse module je vključeno tudi praktično delo.

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA DOMAČIH ŽIVALI je nauk o zgradbi in delovanju telesa in je osnova za učenje drugih strokovnih predmetov. Dijaki se seznanijo z zgradbo živalskega telesa ter delovanjem organov in organ¬skih sistemov oz. živalskih organizmov. Spoznajo pomembne razlike v zgradbi in delovanju organov med različnimi vrstami domačih živali.
LABORATORIJSKO DELO V VETERINARSTVU je modul, pri katerem dijaki spoznajo različne vrste laboratorijev in načine dela v le-teh. Naučijo se ravnati z različnimi vrstami vzorcev, spoznajo laboratorijsko opremo in principe laboratorijskih metod.
Pri modulu OSKRBA ŽIVALI dijaki pridobijo temeljna znanja o ravnanju z živalmi ter o njihovih bivalnih in prehranskih potrebah. Naučijo se vzdrževati primerno bivalno okolje za živali in hkrati s tem se seznanijo z glavnimi ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi.
VETERINARSKA TEHNOLOGIJA je strokovni modul, ki dijake seznanja s pogoji in vzroki nastanka bolezni, z najpomembnejšimi boleznimi domačih živali, s preventivnimi ukrepi; s temelji mikrobiologije in parazitologije, farmakologije, prve pomoči, kirurgije in z glavnimi veterinarsko tehničnimi deli. V ta modul je vključeno veliko praktičnega dela, ki se izvaja v azilu za zapuščene živali, živalskem vrtu in na terenu.
Modul VETERINARSKA TEHNOLOGIJA izvajamo v 2. in 3. letniku in ga dijaki opravljajo kot obvezen strokovni modul za poklicno maturo, poleg izbranih sklopov iz drugih strokovnih modulov, s čimer dijaki izkažejo znanje veterinarstva.

VZREJA IN ZDRAVSTVENO VARSTVO MALIH ŽIVALI je razdeljeno na vzrejo in zdravstveno varstvo mesojedov ter vzrejo in zdravstveno varstvo hišnih živali, kamor spadajo glodavci, plazilci, ptiči in akvarijske ribe.

Dijaki se seznanijo z življenjskimi razmerami, potrebami in oskrbo vseh naštetih živali ter njihovo zdravstveno problematiko. Posebno pozornost namenjamo dobrobiti živali.
VETERINARSKA TEHNOLOGIJA REJNIH ŽIVALI je namenjena dijakom, ki jih zanima reja velikih živali. Seznanijo se s prehrano teh živali, z reprodukcijo, zdravstvenim varstvom, s higiensko pridelavo mleka in z veterinarsko tehničnimi ukrepi, ki se izvajajo pri teh živalih.

ovce

ODPRT KURIKUL – izbirni moduli,
ki jih šola ponudi, so:

  • HIGIENA ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA,
  • GOJITEV RIB IN ČEBEL,
  • REJA KONJ, GOJITEV DIVJADI, BIOTEHNOLOGIJA.

Module bomo prilagajali potrebam stroke in dijakov ter možnostim za njihovo izvajanje.

V osnovni šoli nismo veliko obravnavali živali, mi je bilo pa všeč, kadar se je taka tema pojavila, čeprav redko. V programu veterinarski tehnik govorijo o živalih profesorji skoraj pri vseh predmetih.
Všeč mi je tudi to, da lahko v šolo prineseš svojo žival. Takega dne sem si v osnovni šoli vedno želela.
Špela, 1. VT
V šoli mi je najbolj všeč to, da profesorji dopustijo, da prideš s kakšno živaljo v šolo, čeprav je pri nekaterih predmetih vseeno ne smeš imeti pri sebi.
Anja Gubanec, 1. VT

 


POGOJI ZA VPIS IN ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA


Pogoji za vključitev so naslednji:

  • uspešno zaključeno osnovnošolsko izobraževanje ali uspešno zaključena nižja poklicna šola ali skrajšan program srednjega izobraževanja oz. dveletni program poklicnega izobraževanja.

Zaključek šolanja: dijaki šolanje zaključijo s poklicno maturo, ki vsebuje:


obvezni del:

  • pisni in ustni izpit iz slovenščine,
  • pisni in ustni izpit iz veterinarstva,

izbirni del:

  • pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
  • izdelek oz. storitev z zagovorom, s katerim kandidat dokaže usposobljenost za reševanje praktičnih problemov in povezovanje s teorijo.

Poklicna matura omogoča dijakom zaposlitev ali nadaljevanje šolanja. Šolanje lahko nadaljujejo na višjih in visokih strokovnih šolah, z opravljenim maturitetnim izpitom, ki ga določi fakulteta, pa tudi na nekaterih univerzitetnih programih.

Na Veterinarsko fakulteto se lahko vpišejo dijaki, ki poleg poklicne mature opravijo še maturitetni izpit iz kemije.


Dijaki, ki želijo opravljati splošno maturo v celoti, se lahko vpišejo v maturitetni tečaj, ki je enoletna priprava na maturo. Z opravljeno splošno maturo lahko nadaljujejo šolanje po katerem koli univerzitetnem programu.

Tu so objavljene informacije v zvezi s praktičnim poukom veterinarskih tehnikov.

Na praktičnem pouku zunaj šole dijaki upoštevajo pravila varnosti, kot veljajo pri delodajalcu in hkrati tudi Šolska pravila BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole, dostopna na http://www.bic-lj.si/gvs/index.php/organizacija-izobraevanja/pravilniki.

Kategorija vsebuje prispevke povezane s projektnim delom diojakov na različnih predmetnih področjih.

Objava povzetkov projektnih nalog

Objave nagrad za projektne naloge.

Objava prispevkov v zvezi z različnimi dejavnostmi dijakov v šoli in izven nje.

Objava prispevkov s tekmovanj, ki se jih udeležujejo dijaki šole.