Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

PončoŽabam in krastačam smo pomagali na randi

Tudi letos smo se pridružili prenašalcem, ki žabam in krastačam omogočajo varno prečkanje ceste na Večni poti. Da, tudi zanje (za žabe) velja reklo, da ljubezen vse premaga. Ali pa, da je ljubezen slepa.

Zbrali smo se v četrtek ob 20. uri na parkirišču Živalskega vrta v Ljubljani, od koder smo se opremljeni z odsevnimi jopiči, svetilkami in vedri odpravili pred Biotehniško fakulteto. Ker smo že po poti naleteli na žabe in krastače, smo jih kar spotoma pobrali in s seboj prinesli na zborno mesto. Tam smo se spoznali z organizatorko Nadjo in njeno prijateljico. Skupaj smo najprej prešteli do tedaj nabrane žabe in krastače, nato pa smo se temeljito pogovorili in podučili o lastnostih živali, s katerimi smo se srečali, še posebej o ločevanju spolov.

DSCN0859 resize

DSCN0881 resizeDSCN0891 resizeRazdelili smo se v dve skupini, vsaka je odšla na svojo stran poti in pričela z nabiranjem žab in krastač. Na naši poti smo naleteli tudi na majhnega močerada, ki smo ga varno premestili v gozd, da ga ne bi povozilo kakšno kolo. Do konca poti smo pobrali nekaj rjavih žab, predvsem pa veliko krastač. Tam smo se ponovno razdelili tako, da smo nekateri hodili ob cesti in pobirali žabe ob ograji, nekateri pa so šli po poti nazaj in pobrali, kar smo prej izpustili. Sproti smo beležili podatke, pomembne za ekološke raziskave.

Ko smo prispeli nazaj pred Biotehniško fakulteto, smo pregledali še njeno parkirišče, nato pa smo se odločili, da poberemo še žabice, ki so se zataknile v jarku, ki je potekal od cestišča do Biotehniške fakultete. Tam je bilo žab res ogromno, nekateri smo celo lezli v tunele, da bi rešili čimveč, kar se je dalo.

DSCN0899 resize

Pončo in_ToroPončo in_EsmeraldaPo končanem štetju smo ugotovili, da smo prenesli kar 1066 žab in krastač, kar je letošnje rekordno število. Od tega je bilo kar 992 krastač, ostala desetina pa rjave žabe. Krastače izpustili v gozd blizu mlake v ZOO, rjave žabe pa v poplavni gozd pri BTF. Opravili smo veliko delo. Končali smo ob 23. uri, ko smo se utrujeni in malce umazani, a veseli, odpravili domov.


Dorian Ipavic, 2. VE in sod.
Foto: JS.