Kontakti | Intranet | Kazalo strani

 

Pri pajkihV torek, 3.3.2015, smo člani bodočega naravoslovnega krožka GVŠ na povabilo botanika Branka Vreša obiskali Biološki inštitut Jovana Hadžija, ki je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Tam smo si pobližje ogledali in se seznanili s potekom dela pri naravoslovnih raziskavah kot tudi na inštitutu samem.

Že upokojeni entomolog dr. Božo Drovenik nam je predstavil suho zbirko hroščev, ki jo je urejal v času svojega službovanja in jo tudi dandanes rad pride pogledat in urejat. Videli smo več različnih velikih in majhnih rogačev, minic, majskih hroščev in pa tudi nam manj znanih kozličkov in krešičev. Izmed vseh je izstopal drobnovratnik – znamenit jamski hrošč, ki so ga prvič odkrili ravno na našem krasu. Gospod Božo nam je z veseljem opisal vsakega hrošča posebej in nam predstavil razne zanimivosti, kot so lov in pravila prepariranja hroščev.

Nedolgo pred našim obiskom se je z Madagaskarja vrnila skupinica arahnofilov - pajkoljubcev. S seboj je pripeljala več tamkajšnjih pajkov, med njimi tudi komacovega zlatega mrežarja, na svetu največjega pajka med mrežarji, ter darwinovega drevesnega pajka, ki prede največje pajčje mreže na svetu. Opazovali smo jih s strahospoštovajem, medtem ko nam je njihov skrbnik dr. Matjaž Gregorič pripovedoval o neverjetnih velikostnih razlikah med samci in samicami, o pajkovih mrežah in teh čudovitih živalih nasploh.

Dr. Tatjana Čelik nam je nato predstavila zbirke dnevnih in nočnih metuljev. Seznanili smo se z razlikami med skupinama in urejanjem zbirk v zbirateljskih škatlah. Izvedeli smo, da take suhe zbirke ogrožajo majhni hroščki, ki se hranijo z odmrlim hitinom ter tako uničujejo zbirke. Dva takšna primerka, zasačena pri delu, pa smo si tudi ogledali pod lupo. Kasneje ju je doletela kruta usoda, saj jih imajo v prostorih z zbirkami, kjer veljata disciplina in red, za škodljivce.

dr. Matjaž Gregorič ob komacovem zlatem mrežarju

Komacov zlati mrežar

SAZU01

 

 

 

 

 

 

Sledilo je naše področje – botanika. Dr. Branko Vreš nam je omogočil vpogled v njihovo herbarijsko zbirko. Podučil nas je o nabiranju rastlin, dokumentaciji njihovih rastišč, shranjevanju pol in urejanju zbirke. Občudovali pa smo tudi pravkar opisano novo vrsto tulipana s Kosova. 

Pred koncem ogleda smo se ustavili v pisarni Iztoka Sajka, kjer pod računalniško miško z dolgim, natančnim in napornim delom nastajajo večplastni naravoslovni zemljevidi slovenskih pokrajin.

Po ogledu smo se namestili v sejni sobi in gospodu Branku Vrešu zastavljali različna vprašanja, na katera nam je z veseljem odgovarjal.

Na inštitutu smo na prijeten in družaben način spoznali mnogo novega in zanimivega. Najpomembneje za nas je bila seznanitev z delom naravoslovcev.

Dr. Tatjana Čelik ob zbirki metuljev

Dr. Branko Vreš prikazuje novo vrsto tulipana s KosovaPri Iztoku Sajku nastajajo zemljevidi

Obisk inštituta nas je še bolj navdušil za takšen način dela. Dogovori o naslednjih skupnih akcijah so v teku. Se že veselimo prihodnjih izzivov.


Besedilo: Aljaž in Katarina,

Foto: JS